sobota, 3. oktober 2009

One

Kako lahko govorim o svojem svetu, če ni nikogar, ki bi poslušal? Kako lahko živim v svojem svetu, če me ostali svet okoli mene, gleda postrani? Kako lahko s svojim svetom kaj naredim, ko je tisti svet v katerega želim, tako daleč od mene? Kako lahko delim svoj svet, ko ni nikogar, ki bi poslušal?
Kaj je narobe z mojim svetom, se sprašujem. Ali je kaj narobe z mano? Sigurno je nekaj na meni. A z mojim svetom ni nič narobe. Samo redki ga razumejo. Kar mi da vedeti, da je poseben. A je svet v katerem bi se vsak našel. V to sem prepričan.
Nerabim tisoč ljudi ali sto, rabim samo eno. Rabim eno, ki me bo razumela. Eno, ki me bo s pogledom prebrala. Ena, do katere lahko pridem in me ne bo spraševala neumna vprašanja. Ena, do katerega se lahko preprosto vsedem in ji ne bo težko v tišini. Ena, ki bo razumela mojo tišino. Rabim eno in samo eno. Zahtevam preveč? Mislim, da ne. Nisem človek materialnih stvari, nepotrebujem veliko v življenju. A potrebujem eno in samo eno.



Mike W.

Ni komentarjev:

Objavite komentar