Ogledalo. Ne laže, zmeraj pove kar si misli. Tvoj najhujši prijatelj in tvoj najboljši. Preprosto stoji na steni in govori. Govori... preveč ima za povedati. To je to. Stvar, ki je tako preprosta, a zna tako zakomplicirati življenje. Spreminja mnenja, spreminja odločitve, spreminja nekaj kar ni vredno spremembe. In sploh ne rabi veliko, v tišini te gleda in ti daje pogled. Pogled s katerim ubija vse, za kar si trdo delal, vse kar upaš, da se nekoč bo zgodilo s tvojim trudom, vs trud, ki si ga vložil, da postaneš. Vse uniči. Je rušilec, kateri nima meja in ni mu bilo dano v program kaj lahko uniči in kaj ne. Uniči vse. Potlači te v kruto realnost. Takoj, ko se zagledata si v vojni. Ti proti ''ogledalu''.
Začne počasi. Najprej ogled. Nikoli ni zadovoljen s tabo, zmeraj kritičen. Nadaljuje in ponavadi konča z istim napadom, kajti upreti se mu je nekaj najtežjega. Ima napojasnjeno moč. To so vprašanja. In tako je krut, da sploh niso tista vprašanja, ki te dotolčejo. Dotolčeš se sam ker počasi začneš odgovarjati na vprašanja. Začneš razmišljati o možnih odgovorih in preprosto odnehaš.
V tem ''začaranem krogu'' se izgubiš. A nikoli ni dovolj. Zmeraj znova se vračamo rušilcu. Rušilec je zmeraj tu. Nikoli ne gre stran, tudi če ga razbiješ. Preprosto brez njega nemoreš. Greš v trgovino in ga kupiš. Najprej seveda malce izbiraš kakšnega boš kupil, kajti mora biti dovolj dober in lep, da te poniža vsakič, ko se znajdeš pred njim.
A ni vse tako hudo, zna te presenetiti. Zna ti pokazati tisti nasmešek v katerem vidiš upanje. Za trenutek pokaže svetlo stran in če se znaš v trenutku obrniti in narediti to kar ti pravi zna biti pozitivno. A to so trenutki, ki so nepredvidljivi. Tako kakor hitro pridejo, tudi hitro zginejo. In niso redki, so pogosti. Samo treba jih je znati izkoristiti. A to, da prepoznaš tak trenutek je vredno stati pred ogledalom in biti v vojni.
Vredno mi je gledati v ogledalo, ker nikoli nevem kaj se lahko zgodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar