Ali opazite razliko? Se vam zdi kaj drugače? Mogoče se ustavite za trenutek...
Kje so pisma? Kje so naključja? Kje so vprašanja z značajem? Kam je šla najbolj popolna glasba? Šla je v sveti iskat prostor v katerem lahko biva. Ni ga še našla. Moj neizplačan trud, je skoraj brez vrednosti. Ali še vedno ima smisel. Z njim gledam trenutke drugih in se čudim. Po vseh teh spoznanjih si poskušam zamisliti sebe v podobnih trenutkih. Preprosto nimam nič drugega za delati. Premlevati podatke počasi postane dolgočasno, in znjimi si ne morem več krajšati minute teme. Iskati svetlobo v tako mračnih prostorih, je skoraj, da neizvedljivo. A vsak dan najdem nekaj, kar mi osvetli obraz. In takrat končno pogledam in vidim kako se nekatere stvari, čustva mene sploh ne dotaknejo. Poskušam, iščem. One mimo mene kakor, da me ni.
Kakor Tom, se spopadam z isto idejo o kvaliteti življenja. Dokler je ne najdem, bo moj obraz samo za treutke osvetljen. Do takrat živim v svetu svetlobe in v svetu teme. Ampak ljubim oboje.
In vse kar potrebujem na koncu, je nekoga, ki bo gledal filme z menoj. Film v katerm poskušam živeti. Film brez žanra.
Still Here M.W.
Ni komentarjev:
Objavite komentar