Sedim v mali pisarni zdravnika. Preprosta soba z pisalno mizo, ob robu omare napolnjene z datotekami, na mizi računalnik, z slikami Lukatove družine.
Zunaj je hladno in oblačno. Za pisalno mizo se vsede ženska, višje in atletske postave. Oblečena v črne kavbojke, z temno modro majco in čez črno usnjeno jakno. Dekle prikipeva od resnosti. A zgleda utrujeno, kakor da več noči nebi spalo. Njene obrazne poteze niso nič kaj prijazne, mogoče je utrujenost, mogoče so slabo novice.
Nasproti nje sedim jaz v pižami, čakajoč na odgovore ves nestrpen in malce neučakan. Kajti policisti, ki so bili odgovorni za to da izvejo vse od moje nesreče nazaj. Niso našli nič, kar bi kaj povedalo o meni. Lahko bi rekli da niso našli čisto nič, kakor da bi zrasel iz zemlje. Rekli so da sem bil učitelj na neki srednji šoli v Ameriki in da sem bil tukaj na počitnicah. Sodeč po samo prvih trenutki z skrivnostno žensko, sem začev dvomiti, da sem samo učitelj.
''Nimava veliko časa, zato torej k bistvu. Zakaj si tukaj je trenutno brez pomena, kdo si, je sedaj bolj pomebno.'' Končno odgovori. Policisti niso znali pojasniti nič, nekdo je moral nekaj vedeti.
Z malce jeze uprašam.'' No, torej kdo sem?, ali pa bolje vprašanje za začetek kdo ste vi?''
'' Moje ime je Jane Ackerman in ti si mož, ki je najbolši pri svojem delu'' še preden je hotela nadeljevati jo prekinem '' In to je?
''Ste nekakšen Robin Hood modernega časa. Ste zastopnik manjšine, brez njihove vednosti. Ste človek o katerem se govori, a noben ne ve če resnično obstajate. Zate vem samo jaz in vaš prijatelj John. Ste mit. Kaznujete ljudi, ki ne igrajo pošteno, in to so ponavadi malce bogatejši. In kakor zgleda ste zdaj razjezili nekoga, ki ga nebi smeli.''
Zdaj pa res postanem zmeden. Poskušam obdelati podatke in nekako čutm, da punca govori resnico. A tako slepo ji spet ne morem zaupati. ''Kako vam lahko zaupam? Kako vem, da govorite resnico?''
Počasi se malce nagne naprej se nasmeje in pravi '' Ah no, mislim, da sam veš, da je res. Ko sm ti povedala, ti je malce adrenalin po žilah stekel, malce ti je srce začelo razbijat, a kakor te poznam si ga hitr ustavu in skontrolerov. Ampak si človek, natančnosti in si prosim oglej tale posnetek, da boš 100%..'' Iz torbe izvleče računalnik in ga obrne proti meni. Nato ga prižge in zažene ikono, poroka. Na posnetku jaz in Jane pred oltarjem. Čisto presenečn, jo takoj pogledam in zaprem računalnik. Ona vsa nasmejana in jaz brez besed. V tistem trenutku, ko poskušam odgovorit dobi klic. '' Ja?, so že tukaj, prej ko sm mislila. kje si...? Ok prideva.'' Zapre telefon in pravi. ''Tako nadeljevala bova pozneje, zdaj pa akcija, treba te je spravit stran, maksimalno imava dve minute. Najprej se je treba znebit zdravnikov.''
''Ni problema, to imam jaz čez.''
Ni komentarjev:
Objavite komentar