Zgodba 3. del

Filmski žanri.

1.LJUBEZENSKA ZGODBA; podžanr: - prijateljska rešitev

2.GROZLJIVKA; podžanr: skrivnostno(vir groze je osupljiv, vendar predmet racionalne razlage, kot so bitja iz vesolja, znanstveno ustvarjene pošasti...), nadnaravno(vir groze je iracionalen), super skrivnostno(tu občinstvo ugiba med dvema možnostima)
3.MODERNI EP
4.KAVBOJKA
5.VOJNI ŽANR
6.ZRELOSTNI ZAPLET; ali zgodba o odraščanju
7.ODREŠILNI ZAPLET; govori o spremebi protagonista iz slabega v dobro.
8.KAZNOVALNI ZAPLET; Dober človek postane slab, in je zato kaznovan
9.PREIZKUŠEVALNI ZAPLET; Zgodbe o moči volje proti skušnjavi predaje
10.VZGOJNI ZAPLET; Ta žanr sledi loku globokih sprememb v protagonistovem pogleda na življenje, ljudi ali samega sebe iz negativnega v pozitivnega
11.ZAPLET RAZOČARANJA; Globoka sprememba pogleda na svet iz pozitivnega v negativno
12. KOMEDIJA; podžanri: parodije, satire, situacijske komedija, romantične komedije, eksentrike in burke ter črna komedija
13. KRIMINALKA podžanri se razlikujejo predvsem na vprašanje, s katerega stališča opazujemo zločin. Skrivnostni umor(detektivski pogled), kriminalka(zločinski pogled), detektivka(pogled policista), gangsterski film(pogled sleparja), srhljivka ali zgodba o maščevanju, sodiščna drama8pogled pravnika), časopisna drama(pogled reporterja), zaporniška drama(pogled jetnika).
14.DRUŽBENA DRAMA; Ta žanr prepoznava družbene razmere. Ima številne strogo osredinjene podžanre: družinksa drama(problemi v družini), ženski film(razdvojenost. primer kariera/družina), politična drama(korupcija v politiki), eko drama(prizadevanje za rešitev okolja), zdravniška drama(spopadi z telesno boleznijo) in psihološka drama(spopad z duševnimi bolezni)
15.AKCIJSKO/PUSTOLOVSKI ŽANR
16.ZGODOVINSKA DRAMA Preteklost moramo uporabiti kot prizmo, skozi katero prikazujemo sedanjost.
17.BIOGRAFIJA, sestrična zodovinske drame, osredinjena na človeka, namesto na dobo. A biografija ne sme postati preprosta kronika. To da je nekdo živel, umrl in vmes počev nekaj zanimivega, lahko pritegne samo znanstvenike in nikogar več. Biograf mora dejsstva raztolmačiti kot fikcijo, najti smisel človekovega življenja.
18.DOKUMENTARNA DRAMA se posveča nedavnim namesto preteklim dogodkom.
19.LAŽNI DOKUMENTAREC ta žaner se pretvarja, da temelji v aktualnosti ali spomninu, obnaša se kot dokumentarec ali avtobiografija, vendar je popolnoma izmišljena.
20.MUZIKAL izhaja iz opere in predstavlja''resničnost'', v katri liki svoje zgodbe odpojejo in odplešejo.
21.ZNANSTVENA FANTASTIKA godi se v hipotetični prihodnosti z značilnimi tehnološkimi utopijami, samodržci in kaosom.
22.ŠPORTNI ŽANR Šport je topilnik značajskih sprememb
23.FNTAZIJA Tukaj se pisec poigrava s časom, prostorom in telesnimi mejami, podreja in meša zakone narave in nadnarave.
24.ANIMACIJA

Na koncu naj za tiste, ki so prepričani, da so žanri in njihova pravila samo skrb ''komarcialnih'' piscev in da resna umetnost ni genernična, je na seznamu še zandnji žanr.

25.UMETNIŠKI FILM je postal tradicionalen žanr, deljiv na dva pod žanra: minimalizem in protistruktura. Vsak ima svoj skupek formalnih pravil strukture in kozmologije.



Noben sistem ne bo nikoli dokončan ali izčrpan, ker se linije žanrov pogosto prekrivajo, vplivajo in se združujejo drug v drugo. Žanri niso statični ampak se razvijajo in so prilagodljivi a vendar dovolj trdni in stabilni, da jih prepoznamo in delamo z njimi, podobno kot se skladatelji igrajo stavki glasbenih žanrov.


Obvladanje žanra je bistveno še iz enega razloga: scenaristika ni ša šprinterje, ampak za tekače na dolge proge. Ne glede na to kaj ste slišali o scenarijh, ki so jih zmetali skupaj čez vikend, kakovosten scenarij od prvega navdiha do zadjnega osnutka terja šest ali devet mesecev, leto ali še več. Pisanje filma terja enako ustvarjevalno delo pri kreaciji okolja, likov in zgodb kot roman s štiristo stranmi. Edina pomebna razlika je število besed, uporabljeno v pripovedi. Vsako pisanje je disciplina, pisanje scenarijev pa je vojaški dril. Vprašajte se, kaj vam bo vse te dolge mesece pomagalo. Vsak pisec mora odločno usmeriti svoje delo na eno idejo, na eno samo temo, ki razvnema njegovo strast, na temo, kjer se počuti udobno. Hemingwaja je, denimo, obsedalo vprašanje, kako se soočiti s smrtjo. Potem ko je doživel očetov samomor, je postala smrt osrednja tema ne le njegovaega pisanja ampak njegovega življenja.
Kakšna je vaša tema? Ali je taka kot Hemingwejeva in črpate iz življenja, ki ste ga doživeli. Ali tako kot Moliere pišete o idejah družbena in človeške narave? Naj bo vaš navdih tak ali drugačen, pozorni bodite na tole: veliko preden boste končali, bo ljubezen do sebe propadla in umrla, ljubezen do ideje se vam bo priskutila in izpuhtela. Od pisanja o sebi ali svojih idejah boste tako utrujeni in zdolgočaseni, da morda ne boste pritekli do konca.
Zato vas vprašam: kateri žanr vam je najljubši? Pišite o žanru, ki ga imate radi. Strast do idej ali izkušenj lahko oslabi, a ljubezen do filma pa je večna. Ne pišite nečesa, kar je po mnenju vaših razumnih prijateljev družbeno pomebno. Bodite iskreni pri izbiri svojega žanra, kajti endini razlog za to, da hočemo pisati, edini, ki nas hrani skozi čas, je ljubezen do dela samega in to velja za vse pisce.