New York Romance

To je zgodba, katero si vsi želimo. Je zgodba o kateri vsi sanjamo in si je želimo čutiti. Je zgodba o prostoru, ki je čaroben in ne tako čaroben. Je zgodba katera v kateri ni nič izgubljeno. Je zgodba o fantu in zgodba o punci. A naj vas ne zanese to ni zgodba o ljubezni. No, vsaj tako onadva pravita.

Pred petimi leti sem bil v kavarni. Ne preveč dober dan zame. Kavarna je bila kar polna in midva z mojo punco sva se začela prerekati. Vsi so naju gledali. Bila sva za svojo mizo in ljudje so naju opazovali. Bilo je glasno in brez kompromisno. Po približno dvajsetih minutah je vsa besna odšla ven iz kavarne. Sledil sem ji, a mi je glasno in jasno dala vedeti, da me trenutno noče videti in ne slišati. Obstal sem in čez trenutek sem se vrnil v kavarno, da bi pobral svoje stvari. Ko sem prišel do svoje mize sem obstal in se nisem mogel premakniti. Vsedel sem se in poskušal dohiteti, vse kar se je zgodilo v pičlih dvajsetih minutah. Obsedel sem vso popoldne v tej kavarni. Čeprav so vsi slišali in videli kaj se je zgodilo, sem se počutil varno. Bilo je okolje brez pretvarjanja in brez obsojanja. Vsaj tako sem čutil. In približno po petih urah, mi iz neznanega prisede starejši gospod. Prvič po tolkem času se zavem, koliko časa sem že tukaj. In sploh, da so ljudje okoli mene.
Malce presenečen se ozrem okoli in pogruntam da je čas zapiranja. Da je vzunaj že tema in da ljudje na ulicah New Yorka že počasi hitijo domov se pripravit na večerne zabave. Od pogleda skozi okno se ozrem proti gospodu, ki je že nekaj časa čakal mojo pozornost.
'' Ja gospod, prosim ?'' ga vljudno vprašam. '' Ljubezen je zajebana stvar.'' pravi z zelo globokim in nežnim glasom.'' Hehe, se strinjam, a ste slišali tisti pogovor kaj ne?''
'' Ja sem'' še preden hoče povedati do konca ga zmotim '' rad bi se opravičil za dramo, ki ste jo bili deležni, z dekletom preživljava čudne in zmedene čase, no če jih sploh še lahko rečem moje dekle.''. Prijazno in z nasemehom odgovori '' ah, kje nič se opravičevati, takle mamo mladenič, je samo življenje.''
'' Če smem vprašati, kdo pa ste?'' vprašam malce nerodno. '' Ah, kje a so moje olike, sem Bill Walsh in tole je moja kavarna.''
'' No g. Walsh, jaz pa sem James King, lepo da sem vas spoznal, že nekaj časa sem se spraševal kdo ima to v lasti, zelo dobro kavo imate.'' he, hvala, smem uprašati kaj pišete, zmeraj ko ste tukaj, nekaj pišete?''
'' Pišem za manjši časopis kolumne, pa poskušam napisat knjigo.'' mu odgovorim.
'' Ste pisatelj potem?''
'' Da, tako nekako hehe.''
'' Lepo, lepo, no jaz pa srčno upam da bosta z dekletom uredila stvari, kajti ljubezen je tista, ki vam da v življenju vse kar rabite.''
''Zgledate kot človek, ki nekaj ve o tem.''
Se malce nasmeje, ter začne pripovedovati'' Naj vam povem zgodbo o fantu in dekletu...''


In tako mi je gospod dolgo v noč začel pripovedovati zgodbo, katero mislim da jo morajo vsi slišati. Zgodbo, katera mi je spremenila življenje...