Odkar odražam svoje misli, svoja čustva, svoj pogled, se pravi pišem. Gledam na stvari včasih malo drugače. Ne me narobe razumet. Ne gledam drugače v smislu, da vidim neko stvar in mi spremeni življenje. Naprimer, ko gre nekdo iz svojega okolja za dlje časa v tujino in upa na bolše čase. Ne, to si se znašel v taki siutaciji, kjer si rabil nekaj takega, da ti je spremenilo pogled. Take stvari se grejo na Oprah, jo rad gleda ne rečem, samo moji pogledi niso taki.
Moji pogledi so zanimivi. In upam, da jih bom znal razložit. Prva zadeva je ta, da v moji glavi skos nekaj dogaja. Ni miru. Še ko grem spat rabim petnajst minut, da se odklopim. Da lahko s čistimi misli zatonem v spanec. Rabim čas, da se stvari umirijo. Se pravi lahko rečem, da mi ni nikoli dolgčas. Skoraj. Druga stvar je ta, da preden se spravim kar koli delati v tem primeri pisati, ne pišem iz glave. Stvari, prej saj malo premislim, o čem bom pisal in kako bom pisal in kero smer bom vzel. So se pojavile izjeme, da sem rabil samo naslov, ki mi je popeljaj v neznano in na koncu stvari sploh niso bile slabo napisane. In te stvari ne premišljujem, ko sedim za računalnikom in gledam v ekran, da nekaj napišem. Ne. Te stvari se dogajajo v moji glavi. Premišljujem o njih vedno in povsod. Ko dobim navdih, ko vidim situacijo, ko poslušam kakšno pesem, ko slišim kakšen pogovor, ko vidi nekga, ki me prevzame, ko preprosto sem. Navdih pride od povsod, samo, da nekaj napišem definetivno malce stvari v glavi premečem. Kako gledam jaz stvari drugače? Tako. Kar koli vidim, kjer koli sem, ne zmeraj a velikokrat se vprašam. Kako bi napisal jaz to situacijo? Kako bi jo izrazil? Ali se lahko sam najdem v njej? Kaj ljudje razmišljajo, ko delajo kar pač delajo?
Iz te luči gledam svet, če že hočete. Pa naj bo to katera koli situacija, ali kjer koli dogodek. Lahko vam povem, da me ljudje zelo privlačijo in rad pišem o njih. Zakaj? Nevem, a mogoče je kaj na tem, da nas je toliko in da je vsak drugačen. In ta drugačnost, zgleda, da me prevzame. In ste moj glavni navdih. Torej, hvala vaši drugačnosti.
Se pravi, rad gledam ljudi in vse te različne reagiranja na stvari in na sploh to njiho emocialnost na dogajanje okoli njih, mi je zanimiva. Zanimivo.
In še ena stvar je rad gledam stvari iz drugačne perspektive. Dobesedno. Rad gledam, kar koli, iz strani, ki jih ne vidi vsak.
Ljudje glejte ''svet'' drugače. Ampak najdite svoj način, gledanja. In ko boste, verjemite, da zna biti zanimivo.
Mike W.
torek, 18. avgust 2009
nedelja, 16. avgust 2009
Don't Dream It's Over
Pojavljajo se trenutki v mojem življenju v katerih se moram odločati kako naprej. Leto, ki je preteklo, ne bom rekel, da je bilo neizkoriščeno, ampak je bilo leto iskanja. Iskanja rešitev, iskanja prihodnosti in najpomebnejše iskanje samega sebe. Rešitve smo našli. Ni jih bilo veliko, a tiste, ki smo rešili so bile ključnega pomena za iskanje prihodnosti. Vem kaj bi rad delov v življenju. Tu ni nobenih dilem. Rad bi snemal filme. Preprosto. Ampak moja velika želja se bo nekoč uresničila in to vem, ker bom naredil za to vse kar bo treba narediti. A tu so še druge želje katere, ki so mi zelo pri srcu in se tudi trenutno razvijajo počasi, a ko bomo štartali bo več kot zanimivo. Da ne boste ugibali rad, bi odprl svojo restavracijo. A o tem gdaj drugič. Samo še to, da stvari se dogajajo.
Imam željo po pisanju. Res je, da pišem zase. A nekoč bi rad nekaj napisal, kar bi veljalo. Nekaj kar bi imelo nek pomen. Ne me razumet narobe to kar pišem meni veliko pomeni. A rad bi še nekaj več. Ker mislim, da lahko. Kot vidite sem človek, katerega zanima veliko stvari in sem na trenutke neodločen. Rad bi počel še veliko drugih stvari, a to so tiste glavne.
Iskanja samega. Upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Lahko rečem, da mi je veliko bolje kot pred enim letom. Sedaj vem kaj hočem. Stvar je samo o odločitvah. In te odločitve lahko sprejemam veliko drugače, saj sem bolj zrel in lažje razmišljam, z trezno glavo. In še enkrat, upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Kajti nočem ostati na enem mestu, nočem postati zdolgočasen in delati ene in iste stvari, nočem biti tisti človek, ki se prepusti enoličju, nočem biti črn in bel, hočem biti poln barv, ki mi bodo dajale upanje in zagon.
If you want something new, you need to let go something old.
Don't Dream It's Over. Beacuse we are lost if dream otherwise.
Mike W.
Imam željo po pisanju. Res je, da pišem zase. A nekoč bi rad nekaj napisal, kar bi veljalo. Nekaj kar bi imelo nek pomen. Ne me razumet narobe to kar pišem meni veliko pomeni. A rad bi še nekaj več. Ker mislim, da lahko. Kot vidite sem človek, katerega zanima veliko stvari in sem na trenutke neodločen. Rad bi počel še veliko drugih stvari, a to so tiste glavne.
Iskanja samega. Upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Lahko rečem, da mi je veliko bolje kot pred enim letom. Sedaj vem kaj hočem. Stvar je samo o odločitvah. In te odločitve lahko sprejemam veliko drugače, saj sem bolj zrel in lažje razmišljam, z trezno glavo. In še enkrat, upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Kajti nočem ostati na enem mestu, nočem postati zdolgočasen in delati ene in iste stvari, nočem biti tisti človek, ki se prepusti enoličju, nočem biti črn in bel, hočem biti poln barv, ki mi bodo dajale upanje in zagon.
If you want something new, you need to let go something old.
Don't Dream It's Over. Beacuse we are lost if dream otherwise.
Mike W.
sreda, 12. avgust 2009
Walking On A Dream
Res že dolgo nisem pisal. Nevem zakaj. Nekako se nisem mogel spraviti k pisanju. Teško je bilo, se spraviti samo za računalnik, da nekaj na pišem. A ko sem imel motivacijo, nisem vedel o čem naj pišem. Imel sem pisateljsko blokado. Če lahko temu tako rečem. Ali pa sem imel preveč za napisati in nisem vedel kje naj začnem. Nisem človek hitrih dejanj, sem človek premišljenih dejanj. In si raje vzamem čas in dobro premislim, ko nadaljujem.
A vse tudi ne morem deliti z vsemi. Neke sanje in misli morajo ostati pri meni, saj edino tako lahko rečem, da sem. Nekako ne vem, kaj bi brez besed, ki mi tavajo po glavi. So besede v katerih je prihodnost in so besede, ki zadovoljujejo. Sem dokaj čustven človek, a tega ne kažem preveč. In razultat tega je tudi, da veliko razmišljam in sanjarim. Ampak sanjarim samo eno stvar. Govorim o občutkih, ki ti dajejo gorivo za življenje. Jaz sem že nekaj časa na rezervi.
A so projekti kateri me ženejo naprej. In trenutno je na obzorju nekaj velikih. Če jih bom uspešno opravil. Zna biti zadeva silno zabavna. A potrebno bo veliko dela in koncentracije. A imam vse potrebne atribute in mislim, da zmorem.
Mike W.
A vse tudi ne morem deliti z vsemi. Neke sanje in misli morajo ostati pri meni, saj edino tako lahko rečem, da sem. Nekako ne vem, kaj bi brez besed, ki mi tavajo po glavi. So besede v katerih je prihodnost in so besede, ki zadovoljujejo. Sem dokaj čustven človek, a tega ne kažem preveč. In razultat tega je tudi, da veliko razmišljam in sanjarim. Ampak sanjarim samo eno stvar. Govorim o občutkih, ki ti dajejo gorivo za življenje. Jaz sem že nekaj časa na rezervi.
A so projekti kateri me ženejo naprej. In trenutno je na obzorju nekaj velikih. Če jih bom uspešno opravil. Zna biti zadeva silno zabavna. A potrebno bo veliko dela in koncentracije. A imam vse potrebne atribute in mislim, da zmorem.
Mike W.
nedelja, 2. avgust 2009
Pariz And Me
Sem. Kje to ni važno. Lahko sem nekje, kjer mi paše. Ni važno, da je fizični prostor lahko je svet, kateri obstaja v moji glavi. Lahko sem v svetu kateri mi trenutno paše. Lahko si ga naredim sam ali se ozrem na okoli in sem tam.
Pariz. Mesto v katerem je vsaka zgradba drugačna, mesto kjer je zgodovina na vrhuncu, mesto kjer izhaja vsaka kuhinja sveta in mesto ljudi. Kakor je vsaka zgradba drugačna, so tudi ljudi in vidiš čisto vse. In največja razlika je v denarju. Ali ga imaš ali ne. Vidiš ljudi, ki se sprehajajo po Elizejski Poljanah, v Dolce&Gabana oblekicah in čakajo vstop v eno izmed najdražjih restavracij v Parizu. In vidiš ljudi v "cenenih oblekah brez vrednosti", kako si odprejo malo čokoladico in jo pojedo polovico ter ostalo prihranijo za pozneje...Sem človek kateri vidi, kaj se dogaja na okrog. Je svet v katerem bi vsi radi živeli in je svet v, katerem ni bi rad noben živel. Treba je to razumeti in se je treba o tem pogovarjati. Čeprav so redki kateri se pogovarjajo, še man pa tisti, ki živijo v teh svetovih. Zato se morajo drugi in to smo mi. Tako kakor je rekel Jose. Družbena revolucija se lahko zgodi samo če bo veliko posameznikov, ki bo razmišljala drugače. In samo tako.
Nikoli ne bom pozabil tega dečka s čokolado. In upam da tudi vi ne.
In po drugi strani je Pariz mesto romantike. A ga moraš obiskati zaljubljen, če ne, tega ne vidiš. Jaz osebno nisem zaljubljen, a če znaš pravilno gledati na stvari. Je mesto polno energije, katera te navdihuje biti romantičen. A tu je problem, kakor sem rekel morate biti z ljubljeno osebo, da to občutite. Morate biti ujeti v satelitu ljubezni.
Mesto kot mesto. In, da ste v takem stanju zna biti Pariz prava destinacija za vas.
Mike W.
Pariz. Mesto v katerem je vsaka zgradba drugačna, mesto kjer je zgodovina na vrhuncu, mesto kjer izhaja vsaka kuhinja sveta in mesto ljudi. Kakor je vsaka zgradba drugačna, so tudi ljudi in vidiš čisto vse. In največja razlika je v denarju. Ali ga imaš ali ne. Vidiš ljudi, ki se sprehajajo po Elizejski Poljanah, v Dolce&Gabana oblekicah in čakajo vstop v eno izmed najdražjih restavracij v Parizu. In vidiš ljudi v "cenenih oblekah brez vrednosti", kako si odprejo malo čokoladico in jo pojedo polovico ter ostalo prihranijo za pozneje...Sem človek kateri vidi, kaj se dogaja na okrog. Je svet v katerem bi vsi radi živeli in je svet v, katerem ni bi rad noben živel. Treba je to razumeti in se je treba o tem pogovarjati. Čeprav so redki kateri se pogovarjajo, še man pa tisti, ki živijo v teh svetovih. Zato se morajo drugi in to smo mi. Tako kakor je rekel Jose. Družbena revolucija se lahko zgodi samo če bo veliko posameznikov, ki bo razmišljala drugače. In samo tako.
Nikoli ne bom pozabil tega dečka s čokolado. In upam da tudi vi ne.
In po drugi strani je Pariz mesto romantike. A ga moraš obiskati zaljubljen, če ne, tega ne vidiš. Jaz osebno nisem zaljubljen, a če znaš pravilno gledati na stvari. Je mesto polno energije, katera te navdihuje biti romantičen. A tu je problem, kakor sem rekel morate biti z ljubljeno osebo, da to občutite. Morate biti ujeti v satelitu ljubezni.
Mesto kot mesto. In, da ste v takem stanju zna biti Pariz prava destinacija za vas.
Mike W.
petek, 24. julij 2009
Things I Think And I Never Say Out Loud
Nič mi ni prav. Sem perfekcionist in na trenutke bi naj raje, kar znoru. Ljudje so površni in to me jezi. In tisto kar me najbolj razjezi, so malenkosti. Ljudje konstantno delajo ene in iste stvari katere mislijo, da jih delajo srečne. Malenkosti ljudje. Sem izkusil velike stvari in niso nič boljše kot malenkosti. Če samo pogledamo primer. Dva moška v tridesetih let. En moški ima bajno kariero, veliko denarja, punce menja kot gate. Drug moški ima službo s katero se normalno preživlja, na trenutke je teško, a pride čez, se ne pritožuje, ima dekle s katero preživlja svoj prosti čas. Kateri misilte je bolj srečen? Tisti ki ima veliko preveč vsega, ki je v ''družbenem visokem položaju'' ali tisti, ki ima tisto, kar ima in je s tem zadovoljen in se ne pritožuje. Mislim da ni potrebno odgovoriti na vprašanje. Tisti ki ima manj ve kaj je pomebno. Tisti detajli so njemu pomebni. In tisto ga naredi srečnega in mu naredu življenje. In razjezi me, ko včasih ljudje ne vidijo tega takoj. Tisti, ki pa ma preveč vsega pa rabi dlje časa da to skapira.
Še en tip ljudi ne prenesem. Ljudi, ki se ne znajo držati ure. To me pa res razjezi. Točnost to je vrlina, ki mi je všeč in jo cenim. Sam se je držim. Se zgodi, da zamudim, a zamudim z razlogom.
Nevem... včasih, kar nevem kaj si folk misl. Včasih se jih ne da prebrat in lahko samo od daleč opazuješ kaj bodo naredili. In vse kar je lahko narediš, da se pripraviš na vse. Večinoma opažam sebičnosti v takih primerih. Vsak dan jo je več in več. In upam, da jih bo enkrat doletelo nekaj kar jih bo postavlo na noge. Bi jim jaz razložu, ampak mene ni nikol noben poslušal. Zato sem včasih tiho. Ker me ljudje ne poslušajo. Nočem stalne pozornosti nočem besede pri vsaki stvari. Hočem samo, da me ljudje občasno poslušajo. Zanimivo je, da me ne slišijo saj kričim tako notri kot zunaj. Od kar sem prišel od tabora se stvari drugačne. Barve so se spremenile, vse je temnejše, nič več ne vidim prihodnosti, lepote je vse manj okoli mene. Vse kar bi delal je pisal, gledal filme, delal filme, poslušal glasbo, kuhal in športov. Še raje, pa bi zbežal od doma in šel v svet potovat, kar koli samo, da ne bom ostal tukaj. Ker tukaj nevem, če je prihodnost zame, katero si jo jaz želim. Mislim, da bi bila sprememba okolja zame nov iziv, nova dogodivščina in nasploh da grem stran od nekaterih ljudi, od katerih me boli glava. Ni teško samo dovolj imam vsega. Mislim, da bi bilo že dovolj, da grem za leto živet v Ljubljano. Že samo ta sprememba bi mi koristila. Ampak ciljam na več. Ne bom rekel, da sem izgubljen, sem samo radoveden. In želim si več. Želim si spremembo okolja.
Mike W.
Še en tip ljudi ne prenesem. Ljudi, ki se ne znajo držati ure. To me pa res razjezi. Točnost to je vrlina, ki mi je všeč in jo cenim. Sam se je držim. Se zgodi, da zamudim, a zamudim z razlogom.
Nevem... včasih, kar nevem kaj si folk misl. Včasih se jih ne da prebrat in lahko samo od daleč opazuješ kaj bodo naredili. In vse kar je lahko narediš, da se pripraviš na vse. Večinoma opažam sebičnosti v takih primerih. Vsak dan jo je več in več. In upam, da jih bo enkrat doletelo nekaj kar jih bo postavlo na noge. Bi jim jaz razložu, ampak mene ni nikol noben poslušal. Zato sem včasih tiho. Ker me ljudje ne poslušajo. Nočem stalne pozornosti nočem besede pri vsaki stvari. Hočem samo, da me ljudje občasno poslušajo. Zanimivo je, da me ne slišijo saj kričim tako notri kot zunaj. Od kar sem prišel od tabora se stvari drugačne. Barve so se spremenile, vse je temnejše, nič več ne vidim prihodnosti, lepote je vse manj okoli mene. Vse kar bi delal je pisal, gledal filme, delal filme, poslušal glasbo, kuhal in športov. Še raje, pa bi zbežal od doma in šel v svet potovat, kar koli samo, da ne bom ostal tukaj. Ker tukaj nevem, če je prihodnost zame, katero si jo jaz želim. Mislim, da bi bila sprememba okolja zame nov iziv, nova dogodivščina in nasploh da grem stran od nekaterih ljudi, od katerih me boli glava. Ni teško samo dovolj imam vsega. Mislim, da bi bilo že dovolj, da grem za leto živet v Ljubljano. Že samo ta sprememba bi mi koristila. Ampak ciljam na več. Ne bom rekel, da sem izgubljen, sem samo radoveden. In želim si več. Želim si spremembo okolja.
Mike W.
petek, 17. julij 2009
Home Swet Home...
Potovanja od misli do misli, od mesta do mesta, ta dolga cesta.
Pričakovanje na nekaj novega, doživeti kulturo drugih ljudi in videti neznano, ti definetivno spremeni pogled na svet. Nekatere stvari je dobro včasih videti, iz drugega zornega kota. Saj dobiš možnost, da sam raziščeš bistvo. Da si poskušaš razlagati stvari na svoj način in ustvariš svoje mnenje.
Ne bom trdil, da sem že videl veliko. Daleč od tega, a tisto kar sem videl, je bilo dovolj da sem se zamislil. Kako bi bilo naprimer, živetu tam, kako se ljudje znajdejo v takšnih večjih mestih ali se spopadajo z podobnimi nalogami kot mi. Kako se imajo oni na tem delu planeta?
Takšne in podobna vprašanja mi začnejo tavati po glavi. In takrat se zatečem k pisanju. Ta mi dopušča možnost, da uporabljam svojo domišljijo. Ki je na trenutke imam zelo veliko in je ne deli z nikomer. Vsaj nevem, če bi jo vsi razumeli. Ne pišem dolgo, a čutim da sem tukaj doma. Pa s tem ne mislim, da znam in da mi gre vse po maslu, ko pišem. A počutim se zelo udobno in počutim se sproščeno. Tu sem lahko včasih pravi jaz, za katerega nevem če so ga vsi videli. In upam, da lahko tudi tako ostane.
Po dveh tednih odsotnosti, sem pogrešal ta občutek domačega. Bolj je šlo proti koncu, težje je bilo zadrževati vse misli in ideje, ki sem jih imel. Nekatere stvari, ki jih napišem, jih ne objavim, vsaj zaenkrat še ne, so preveč osebne in se jih še ne upam deliti z vsem. Mogoče s časom, pridejo tudi te v javnost.
Domačih občutkov, je včasih veliko. Nekateri tu ostanejo za vekomaj, a nekateri trajajo in izgubijo svojo vrednost in včasih, če ne za zmeram, jih izgubim. Nikoli si nism mislil, da mi bo to nekakšen dom za sanje, dom za počitek in dom brez pretvarjanja. Sovražim pretvarjanje. Nikoli se nism in nikoli se ne bom. Zmeraj sem jaz. Čeprav na trenutke zadržan in tiho. Ampak to, sem še zmeraj jaz. Da se pa še včasih pokažem v drugi luči, pa rabim malo spodbude od drugih.
Zmeraj se rad in zmeraj se bom rad, vračal na mesta kjer se počutim doma. Pa čeprav nism na tem mestu najbolši, če se počutim kot doma, sem doma. In ni lepšega, kot biti doma.
Mike W.
Pričakovanje na nekaj novega, doživeti kulturo drugih ljudi in videti neznano, ti definetivno spremeni pogled na svet. Nekatere stvari je dobro včasih videti, iz drugega zornega kota. Saj dobiš možnost, da sam raziščeš bistvo. Da si poskušaš razlagati stvari na svoj način in ustvariš svoje mnenje.
Ne bom trdil, da sem že videl veliko. Daleč od tega, a tisto kar sem videl, je bilo dovolj da sem se zamislil. Kako bi bilo naprimer, živetu tam, kako se ljudje znajdejo v takšnih večjih mestih ali se spopadajo z podobnimi nalogami kot mi. Kako se imajo oni na tem delu planeta?
Takšne in podobna vprašanja mi začnejo tavati po glavi. In takrat se zatečem k pisanju. Ta mi dopušča možnost, da uporabljam svojo domišljijo. Ki je na trenutke imam zelo veliko in je ne deli z nikomer. Vsaj nevem, če bi jo vsi razumeli. Ne pišem dolgo, a čutim da sem tukaj doma. Pa s tem ne mislim, da znam in da mi gre vse po maslu, ko pišem. A počutim se zelo udobno in počutim se sproščeno. Tu sem lahko včasih pravi jaz, za katerega nevem če so ga vsi videli. In upam, da lahko tudi tako ostane.
Po dveh tednih odsotnosti, sem pogrešal ta občutek domačega. Bolj je šlo proti koncu, težje je bilo zadrževati vse misli in ideje, ki sem jih imel. Nekatere stvari, ki jih napišem, jih ne objavim, vsaj zaenkrat še ne, so preveč osebne in se jih še ne upam deliti z vsem. Mogoče s časom, pridejo tudi te v javnost.
Domačih občutkov, je včasih veliko. Nekateri tu ostanejo za vekomaj, a nekateri trajajo in izgubijo svojo vrednost in včasih, če ne za zmeram, jih izgubim. Nikoli si nism mislil, da mi bo to nekakšen dom za sanje, dom za počitek in dom brez pretvarjanja. Sovražim pretvarjanje. Nikoli se nism in nikoli se ne bom. Zmeraj sem jaz. Čeprav na trenutke zadržan in tiho. Ampak to, sem še zmeraj jaz. Da se pa še včasih pokažem v drugi luči, pa rabim malo spodbude od drugih.
Zmeraj se rad in zmeraj se bom rad, vračal na mesta kjer se počutim doma. Pa čeprav nism na tem mestu najbolši, če se počutim kot doma, sem doma. In ni lepšega, kot biti doma.
Mike W.
sreda, 15. julij 2009
The Felling
Film, Good Will Hunting je film, katerega mora vsak pogledati. In vam ga toplo priporočam. Ne bi se rad spuščal v podrobnosti filma, ker upam da ga boste sami pogledali, ampak bi rad predstavil nekaj stavkov, kateri so bili izrečeni v filmu. To govori psihiater glavnemu liku.
''I'd ask you about love, you'd probably quote me a sonnet. But you've never looked at a woman and been totally vulnerable. Known someone that could level you with her eyes, feeling like God put an angel on earth just for you. Who could rescue you from the depths of hell. And you wouldn't know what it's like to be her angel, to have that love for her, be there forever, through anything.''
In lepše ne more bit povedano. Kaj je boljšega na tem svetu kot nekdo, ki vam da take občutke ko ste znjim. Za kaj drugega se je vredno boriti kot za ljubezen. Kaj je smisel življenja če ne ljubezen. Ljubezen je delitev dela tebe, z nekom drugim.
Don Juan DeMarco film, ki je vreden ogleda, v glavni vlogi Johnny Depp. Še tu bi citiral nekaj.
There are only four questions of value in life. What is sacred? Of what is the spirit made? What is worth living for, and what is worth dying for? The answer to each is the same: only love.
Samo ljubezen in nič drugega nas bo rešilo vseh tegob in problemov. In konec koncev dan danes, ko je vse s populizirano, ko tehnologija prevladuje, ko smo v svetu, ki se včasih ne zna ustavit in ko je vse skoraj da umetno, nam nič drugega nepreostane kot ljubezen. In to je še edina prava naravna stvar. Ljubezen je tista, ki nas dopolnjuje kot človeka, je tista, za katero je ne znamo pojasniti, a vemo da je tukaj. In brez nje, bi bilo življenje nesmiselno.
Mike W.
''I'd ask you about love, you'd probably quote me a sonnet. But you've never looked at a woman and been totally vulnerable. Known someone that could level you with her eyes, feeling like God put an angel on earth just for you. Who could rescue you from the depths of hell. And you wouldn't know what it's like to be her angel, to have that love for her, be there forever, through anything.''
In lepše ne more bit povedano. Kaj je boljšega na tem svetu kot nekdo, ki vam da take občutke ko ste znjim. Za kaj drugega se je vredno boriti kot za ljubezen. Kaj je smisel življenja če ne ljubezen. Ljubezen je delitev dela tebe, z nekom drugim.
Don Juan DeMarco film, ki je vreden ogleda, v glavni vlogi Johnny Depp. Še tu bi citiral nekaj.
There are only four questions of value in life. What is sacred? Of what is the spirit made? What is worth living for, and what is worth dying for? The answer to each is the same: only love.
Samo ljubezen in nič drugega nas bo rešilo vseh tegob in problemov. In konec koncev dan danes, ko je vse s populizirano, ko tehnologija prevladuje, ko smo v svetu, ki se včasih ne zna ustavit in ko je vse skoraj da umetno, nam nič drugega nepreostane kot ljubezen. In to je še edina prava naravna stvar. Ljubezen je tista, ki nas dopolnjuje kot človeka, je tista, za katero je ne znamo pojasniti, a vemo da je tukaj. In brez nje, bi bilo življenje nesmiselno.
Mike W.
sreda, 1. julij 2009
I Will Be Back
Jutri odhajam na tabor. Zato ne bom pisal dva tedna. A da vas potolažim, veliko je že napisanega, kar še nisem objavil in ko pridem nazaj, mislm nadeljevati s polno paro naprej. Mogoče še hitreje kot zdaj. Zato me ne pozabite in se slišimo čez dva tedna.
Da se poslovim: The Biggest mistake you can make in your life is to be continually afraid of making one.
You know you love someone, when you cannot put into words how they make you feel.
Lp
Mike W.
Da se poslovim: The Biggest mistake you can make in your life is to be continually afraid of making one.
You know you love someone, when you cannot put into words how they make you feel.
Lp
Mike W.
torek, 30. junij 2009
Dotik
Živimo v času kjer tehnologija prevladuje. In smo v času v katerem, brez nje ne moremo. Definetivno nam tehnologija v zelo pomaga pri vsakdanjem življenju, a nam ga definetivno otežuje. Sem žrtev tehnološke kumunikacije in jo hkrati zelo sovražim. Če pustimo telefone, tu je vsaj verbalan kumunikacija, imam toliko medijev preko katerih lahko kumuniciramo. In vsi ti mediji nas zafustrirajo in nam ne nudijo tisti potreben dotik, ki človeka izpopolnjuje. Mislim, da tega občutka ne more zamenjati noben medij in upam, da ga ne bo. Dotik, o katerem govorim je seveda ta, ko se z nekom pogovarjaš iz oči v oči. Ko veš, da ni posrednika med vama. Je dotik, ki ti hrani dušo in je dotik prihodnosti.
Sam vem, da sem slab komunikator. Sem malce socialno ''retarderan'' in vem, da ko smo v družbi od mene včasih ni veliko, da sem bolj kot ne tiho. A sem neizmerno rad v družbi in tudi če ni dosti od mene, je to prostor katerega nezamenjam za nič na svetu.
Brez takšnih dotikov je teško živeti. Vsaj meni.
Ne govorim, da je internet slab medij. Daleč od tega. Saj se sam izražam preko interneta in mi zelo pomaga. Pravim pa, da ne pozabimo dotike, katere uporabljamo že stoletja, katere so nujne, da nas oblikuje kot človeka in dotiki, kateri lahko tudi izbolšajo svet.
Mike W.
Sam vem, da sem slab komunikator. Sem malce socialno ''retarderan'' in vem, da ko smo v družbi od mene včasih ni veliko, da sem bolj kot ne tiho. A sem neizmerno rad v družbi in tudi če ni dosti od mene, je to prostor katerega nezamenjam za nič na svetu.
Brez takšnih dotikov je teško živeti. Vsaj meni.
Ne govorim, da je internet slab medij. Daleč od tega. Saj se sam izražam preko interneta in mi zelo pomaga. Pravim pa, da ne pozabimo dotike, katere uporabljamo že stoletja, katere so nujne, da nas oblikuje kot človeka in dotiki, kateri lahko tudi izbolšajo svet.
Mike W.
petek, 26. junij 2009
Yes, No
Pomojem ste že slišali stavek: Glejte svet z odprtimi očmi. Ja res ga je treba. A, da resnično gledate svet z odprtimi očmi morate razumeti, kaj gledate. In to je bistvo. Kakor sem že rekel: bolje je razumeti, kako ne razumeti. Kajti z razumom se, da bolje živeti. Prinaša nam možnosti pri odločevanju in možnost sprejemanja stvari takšne kakršne so. In nam pomaga raziskovati samega sebe. A posameznik mogoče na neko stvar gleda drugače, kot nekdo drug in mu prinaše drugačen razvoj. Če pogledamo primer filma Yes Man. Jim Carrey v filmu reče na vse, da. In začne spoznavati samega sebe in tudi svet, čeprav na začetku ne razume zakaj, mu je na koncu filma jasno. Res da, pretirano reče na vse, da. Vendar poskušajte biti odprti, ampak ne pozabite da reciti ne, ni slabo, to je zdrav egoizem. In na koncu filma začne razumeti, zakaj je treba včasih reciti da ali ne. Ker če rečete ne, pomeni, da nekomu ali nečemu ali samemu sebi rečete da.
In če boste večkrat rekli da, boste spoznali veliko stvari in boste spoznavali samega sebe. In spoznavanje samega sebe je lahko možno samo tako, da greste v svet, v dogodivščine. Da gledate z odprtimi očmi in predvsem, da se odzovete na njih.
Mike W.
In če boste večkrat rekli da, boste spoznali veliko stvari in boste spoznavali samega sebe. In spoznavanje samega sebe je lahko možno samo tako, da greste v svet, v dogodivščine. Da gledate z odprtimi očmi in predvsem, da se odzovete na njih.
Mike W.
ponedeljek, 22. junij 2009
Love...
Here We Go Again...
Napisal bom o tem, kako se človek počuti, ko je okoli tega čustva in ga trenutno ni sam deležen.
Bili smo vzunaj s prijatelji. Vse zelo cenim. Bili smo jaz in še dva para in oba para sta v cvetju ljubezni. Če lahko tako rečem. No ja, en par je in ni in spet ni in je. Ampak pustimo to. Šli smo skupaj na pijačo in malo na okoli. In v tem ljubezensko nabitem zraku, sem se jaz počutil zelo nelagodno, ne sproščeno in povsem ponižano. Imel sem občutek, da sem nezaželje in sam lahko hitro preberem ta občutek, a takrat je bilo drugače, ker sem bil željan družbe. A bil sem v družbi, kjer se teško vklopim in v njej nimam kaj delati trenutno. In konec, koncu mislim, da po nekem času druženja, me res niso hoteli tam. Sam priznam, da sem znake prepočasi prebral, a na neki ravni sem tudi se poskušal vklopiti. A brez uspeha. Od zdaj naprej se ne bom več poskušal vriniti v to skušnjavo, saj je bila zelo težka, ker že sam dolgo nisem imel podobnih občutkov, da me nekdo potrebuje. Verjetno... ne verjetno, 95% sem sam kriv zato. A po toči zvoniti je prepozno. Sem kar sem in zdaj se je zelo teško spremeniti in se tudi ne nameravam. A se trudim, kar nekateri še vedno nevedo, kako je meni, kaj podobnega zelo teško najditi. A vseeno to kar sem, mi je zelo všeč in v to kar počasi in zanesljivo ratujem, vem da sem na pravi poti. Tudi na pravi poti, do občutkov, kateri so zame najpomebnejši v življenju. Zato prosim ne rinite me več v to skušnjavo. In tudi sam ne bom rinil vanjo. In preprosto lahko rečete, da me trenutno ne rabite in brez problema bom odšel. Ker navsezadnje, kaj je lepšega kot, takrat ko si lahko sam z osebo, ki deli s tabo ista čustva. Kjer ni zakonov gravitacije in kjer je preprosto vse lepše.
Mike W.
Napisal bom o tem, kako se človek počuti, ko je okoli tega čustva in ga trenutno ni sam deležen.
Bili smo vzunaj s prijatelji. Vse zelo cenim. Bili smo jaz in še dva para in oba para sta v cvetju ljubezni. Če lahko tako rečem. No ja, en par je in ni in spet ni in je. Ampak pustimo to. Šli smo skupaj na pijačo in malo na okoli. In v tem ljubezensko nabitem zraku, sem se jaz počutil zelo nelagodno, ne sproščeno in povsem ponižano. Imel sem občutek, da sem nezaželje in sam lahko hitro preberem ta občutek, a takrat je bilo drugače, ker sem bil željan družbe. A bil sem v družbi, kjer se teško vklopim in v njej nimam kaj delati trenutno. In konec, koncu mislim, da po nekem času druženja, me res niso hoteli tam. Sam priznam, da sem znake prepočasi prebral, a na neki ravni sem tudi se poskušal vklopiti. A brez uspeha. Od zdaj naprej se ne bom več poskušal vriniti v to skušnjavo, saj je bila zelo težka, ker že sam dolgo nisem imel podobnih občutkov, da me nekdo potrebuje. Verjetno... ne verjetno, 95% sem sam kriv zato. A po toči zvoniti je prepozno. Sem kar sem in zdaj se je zelo teško spremeniti in se tudi ne nameravam. A se trudim, kar nekateri še vedno nevedo, kako je meni, kaj podobnega zelo teško najditi. A vseeno to kar sem, mi je zelo všeč in v to kar počasi in zanesljivo ratujem, vem da sem na pravi poti. Tudi na pravi poti, do občutkov, kateri so zame najpomebnejši v življenju. Zato prosim ne rinite me več v to skušnjavo. In tudi sam ne bom rinil vanjo. In preprosto lahko rečete, da me trenutno ne rabite in brez problema bom odšel. Ker navsezadnje, kaj je lepšega kot, takrat ko si lahko sam z osebo, ki deli s tabo ista čustva. Kjer ni zakonov gravitacije in kjer je preprosto vse lepše.
Mike W.
sobota, 20. junij 2009
Prostor
So stvari v življenju, od katerih bi rad preprosto pobegnil. Pa tudi če samo za trenutek. Kaj je tisti prostor kamor zaidete? Lahko je fizični ali mentalni prostor. Je prostor brez omejitve, brez pravil in v njem se najbolj počutite. V njem ni pretvarjanja in v njem ste lahko vi in samo vi. Kajti ko nekdo vstopi vanj je že izgubljen. Zato ga skrbno čuvajte. Imejte prostor za pobeg od vsak danjih težav. Vsak ga ima, a mogoče nekateri že vedo nekateri pa ne. Samo uprašajte se: Kje se počutite najbolj udobno?
Jaz jih imam več. Prostori ki me sproščajo, umerjajo in hkrati dajejo moči za nadeljevanje so posebni zame. In jih ne delim z vsakim. Šport je zame izredno pomeben in je tudi eden izmed prostorov. Je prostor pravil. In to mi je všeč. Moraš delati, kakor ti narekujejo pravila in vse kar lahko narediš je to, da daš vse od sebe. Prostor, ki mi veliko pomeni je tudi kuhinja. Je pa prostor, kjer ni veliko pravil in si prepuščen samemu sebi in svojemu okusu. Ta mi ponuja možnosti raziskovanja in spoznavanja.
Prostor, ki pa me najbolj osvobaja, ki mi da misliti, pa je prostor oziroma ozračjem, ki si ga naredim, ko gledam film. Pa naj bo to v kinu ali doma na postelji. Je ozračje brez katerega ne morem živeti. Je ozračje polno čustev, emocij, napetosti in sproščenosti. Je prostor domišljije, brez katere mislim, da noben ne more živeti. Je prostor, ki mi daje tisti oddih od realnosti in je prostor kjer dobim odgovore in tudi nova vprašanja.
In še en prostor, ki sem ga odkril pred nekaj tedni. Je ta prostor, v katerega lahko pišem. Ta prostor mi ponuja možnost komunikacije. Tu lahko povem kar mislim in tu sem lahko pravi jaz.
Ne predstavljam si življenja brez njih. To so prostori, katere jih obiščem vsak dan. Vsak mi ponuja nekaj svojega in me dopolnjuje kot človeka.
Jaz jih imam več. Prostori ki me sproščajo, umerjajo in hkrati dajejo moči za nadeljevanje so posebni zame. In jih ne delim z vsakim. Šport je zame izredno pomeben in je tudi eden izmed prostorov. Je prostor pravil. In to mi je všeč. Moraš delati, kakor ti narekujejo pravila in vse kar lahko narediš je to, da daš vse od sebe. Prostor, ki mi veliko pomeni je tudi kuhinja. Je pa prostor, kjer ni veliko pravil in si prepuščen samemu sebi in svojemu okusu. Ta mi ponuja možnosti raziskovanja in spoznavanja.
Prostor, ki pa me najbolj osvobaja, ki mi da misliti, pa je prostor oziroma ozračjem, ki si ga naredim, ko gledam film. Pa naj bo to v kinu ali doma na postelji. Je ozračje brez katerega ne morem živeti. Je ozračje polno čustev, emocij, napetosti in sproščenosti. Je prostor domišljije, brez katere mislim, da noben ne more živeti. Je prostor, ki mi daje tisti oddih od realnosti in je prostor kjer dobim odgovore in tudi nova vprašanja.
In še en prostor, ki sem ga odkril pred nekaj tedni. Je ta prostor, v katerega lahko pišem. Ta prostor mi ponuja možnost komunikacije. Tu lahko povem kar mislim in tu sem lahko pravi jaz.
Ne predstavljam si življenja brez njih. To so prostori, katere jih obiščem vsak dan. Vsak mi ponuja nekaj svojega in me dopolnjuje kot človeka.
sreda, 17. junij 2009
A Man Without A Memory 3 .del
Sedim v mali pisarni zdravnika. Preprosta soba z pisalno mizo, ob robu omare napolnjene z datotekami, na mizi računalnik, z slikami Lukatove družine.
Zunaj je hladno in oblačno. Za pisalno mizo se vsede ženska, višje in atletske postave. Oblečena v črne kavbojke, z temno modro majco in čez črno usnjeno jakno. Dekle prikipeva od resnosti. A zgleda utrujeno, kakor da več noči nebi spalo. Njene obrazne poteze niso nič kaj prijazne, mogoče je utrujenost, mogoče so slabo novice.
Nasproti nje sedim jaz v pižami, čakajoč na odgovore ves nestrpen in malce neučakan. Kajti policisti, ki so bili odgovorni za to da izvejo vse od moje nesreče nazaj. Niso našli nič, kar bi kaj povedalo o meni. Lahko bi rekli da niso našli čisto nič, kakor da bi zrasel iz zemlje. Rekli so da sem bil učitelj na neki srednji šoli v Ameriki in da sem bil tukaj na počitnicah. Sodeč po samo prvih trenutki z skrivnostno žensko, sem začev dvomiti, da sem samo učitelj.
''Nimava veliko časa, zato torej k bistvu. Zakaj si tukaj je trenutno brez pomena, kdo si, je sedaj bolj pomebno.'' Končno odgovori. Policisti niso znali pojasniti nič, nekdo je moral nekaj vedeti.
Z malce jeze uprašam.'' No, torej kdo sem?, ali pa bolje vprašanje za začetek kdo ste vi?''
'' Moje ime je Jane Ackerman in ti si mož, ki je najbolši pri svojem delu'' še preden je hotela nadeljevati jo prekinem '' In to je?
''Ste nekakšen Robin Hood modernega časa. Ste zastopnik manjšine, brez njihove vednosti. Ste človek o katerem se govori, a noben ne ve če resnično obstajate. Zate vem samo jaz in vaš prijatelj John. Ste mit. Kaznujete ljudi, ki ne igrajo pošteno, in to so ponavadi malce bogatejši. In kakor zgleda ste zdaj razjezili nekoga, ki ga nebi smeli.''
Zdaj pa res postanem zmeden. Poskušam obdelati podatke in nekako čutm, da punca govori resnico. A tako slepo ji spet ne morem zaupati. ''Kako vam lahko zaupam? Kako vem, da govorite resnico?''
Počasi se malce nagne naprej se nasmeje in pravi '' Ah no, mislim, da sam veš, da je res. Ko sm ti povedala, ti je malce adrenalin po žilah stekel, malce ti je srce začelo razbijat, a kakor te poznam si ga hitr ustavu in skontrolerov. Ampak si človek, natančnosti in si prosim oglej tale posnetek, da boš 100%..'' Iz torbe izvleče računalnik in ga obrne proti meni. Nato ga prižge in zažene ikono, poroka. Na posnetku jaz in Jane pred oltarjem. Čisto presenečn, jo takoj pogledam in zaprem računalnik. Ona vsa nasmejana in jaz brez besed. V tistem trenutku, ko poskušam odgovorit dobi klic. '' Ja?, so že tukaj, prej ko sm mislila. kje si...? Ok prideva.'' Zapre telefon in pravi. ''Tako nadeljevala bova pozneje, zdaj pa akcija, treba te je spravit stran, maksimalno imava dve minute. Najprej se je treba znebit zdravnikov.''
''Ni problema, to imam jaz čez.''
Zunaj je hladno in oblačno. Za pisalno mizo se vsede ženska, višje in atletske postave. Oblečena v črne kavbojke, z temno modro majco in čez črno usnjeno jakno. Dekle prikipeva od resnosti. A zgleda utrujeno, kakor da več noči nebi spalo. Njene obrazne poteze niso nič kaj prijazne, mogoče je utrujenost, mogoče so slabo novice.
Nasproti nje sedim jaz v pižami, čakajoč na odgovore ves nestrpen in malce neučakan. Kajti policisti, ki so bili odgovorni za to da izvejo vse od moje nesreče nazaj. Niso našli nič, kar bi kaj povedalo o meni. Lahko bi rekli da niso našli čisto nič, kakor da bi zrasel iz zemlje. Rekli so da sem bil učitelj na neki srednji šoli v Ameriki in da sem bil tukaj na počitnicah. Sodeč po samo prvih trenutki z skrivnostno žensko, sem začev dvomiti, da sem samo učitelj.
''Nimava veliko časa, zato torej k bistvu. Zakaj si tukaj je trenutno brez pomena, kdo si, je sedaj bolj pomebno.'' Končno odgovori. Policisti niso znali pojasniti nič, nekdo je moral nekaj vedeti.
Z malce jeze uprašam.'' No, torej kdo sem?, ali pa bolje vprašanje za začetek kdo ste vi?''
'' Moje ime je Jane Ackerman in ti si mož, ki je najbolši pri svojem delu'' še preden je hotela nadeljevati jo prekinem '' In to je?
''Ste nekakšen Robin Hood modernega časa. Ste zastopnik manjšine, brez njihove vednosti. Ste človek o katerem se govori, a noben ne ve če resnično obstajate. Zate vem samo jaz in vaš prijatelj John. Ste mit. Kaznujete ljudi, ki ne igrajo pošteno, in to so ponavadi malce bogatejši. In kakor zgleda ste zdaj razjezili nekoga, ki ga nebi smeli.''
Zdaj pa res postanem zmeden. Poskušam obdelati podatke in nekako čutm, da punca govori resnico. A tako slepo ji spet ne morem zaupati. ''Kako vam lahko zaupam? Kako vem, da govorite resnico?''
Počasi se malce nagne naprej se nasmeje in pravi '' Ah no, mislim, da sam veš, da je res. Ko sm ti povedala, ti je malce adrenalin po žilah stekel, malce ti je srce začelo razbijat, a kakor te poznam si ga hitr ustavu in skontrolerov. Ampak si človek, natančnosti in si prosim oglej tale posnetek, da boš 100%..'' Iz torbe izvleče računalnik in ga obrne proti meni. Nato ga prižge in zažene ikono, poroka. Na posnetku jaz in Jane pred oltarjem. Čisto presenečn, jo takoj pogledam in zaprem računalnik. Ona vsa nasmejana in jaz brez besed. V tistem trenutku, ko poskušam odgovorit dobi klic. '' Ja?, so že tukaj, prej ko sm mislila. kje si...? Ok prideva.'' Zapre telefon in pravi. ''Tako nadeljevala bova pozneje, zdaj pa akcija, treba te je spravit stran, maksimalno imava dve minute. Najprej se je treba znebit zdravnikov.''
''Ni problema, to imam jaz čez.''
nedelja, 14. junij 2009
Warning Sign
If you could go back and change just one thing about your life, would you? And if you would, would that make your life better or would that change ultimate broke your hart, or break a hart of another, or would you change one moment, that one thing that you always want it back.
Včasih nevemo kdaj smo prestopil črto, dokler nismo že na drugi strani, a do takrat smo že prepozni. Kaj narediti, ko smo jo prestopili? To je sedaj uprašanje. Da sploh nebi rabili prestopiti črte, se moramo zavedati posledic. Posledic, da lahko nekoga prizadanemo. Postaviti neko črto med tem je zmožen vsak. A vsak se ni zmožen se zadržati. In to je tisti težji del. Zmeraj je težje pustiti neko stvar, kakor sodelovati pri njej. Še zmeraj mislim, da je treba povedati in narediti to kar želite, a izberite pravite trenutke za to. Kajti če jih ne boste, se vam lahko vse vrne nazaj in vas tepe. Kajti 90% življenja je samo, poznati razliko med trenutki. Pa naj bodo takšni in drugačni trenutki, poznati morate razliko med njimi. Kajti trenutki so bistveni v življenju in vedeti razliko med njimi vam lahko polepša trenutek, dan karkoli...Zato torej odprto v svet, gledati z odprtimi očmi in nenazadnje razumeti kaj gledate. Kajti razumeti je vedno bolje, kot ne razumeti.
Odgovora na to, kaj narediti ko ste prestopili črto, vam ga jaz težko povem, kajti ga tudi sam nevem. A vem, da če se znajdete v podobni situaciji, bodite potrpežljivi in dokončajte to kar ste začeli.
Mike W.
Včasih nevemo kdaj smo prestopil črto, dokler nismo že na drugi strani, a do takrat smo že prepozni. Kaj narediti, ko smo jo prestopili? To je sedaj uprašanje. Da sploh nebi rabili prestopiti črte, se moramo zavedati posledic. Posledic, da lahko nekoga prizadanemo. Postaviti neko črto med tem je zmožen vsak. A vsak se ni zmožen se zadržati. In to je tisti težji del. Zmeraj je težje pustiti neko stvar, kakor sodelovati pri njej. Še zmeraj mislim, da je treba povedati in narediti to kar želite, a izberite pravite trenutke za to. Kajti če jih ne boste, se vam lahko vse vrne nazaj in vas tepe. Kajti 90% življenja je samo, poznati razliko med trenutki. Pa naj bodo takšni in drugačni trenutki, poznati morate razliko med njimi. Kajti trenutki so bistveni v življenju in vedeti razliko med njimi vam lahko polepša trenutek, dan karkoli...Zato torej odprto v svet, gledati z odprtimi očmi in nenazadnje razumeti kaj gledate. Kajti razumeti je vedno bolje, kot ne razumeti.
Odgovora na to, kaj narediti ko ste prestopili črto, vam ga jaz težko povem, kajti ga tudi sam nevem. A vem, da če se znajdete v podobni situaciji, bodite potrpežljivi in dokončajte to kar ste začeli.
Mike W.
četrtek, 11. junij 2009
New York Romance
To je zgodba, katero si vsi želimo. Je zgodba o kateri vsi sanjamo in si je želimo čutiti. Je zgodba o prostoru, ki je čaroben in ne tako čaroben. Je zgodba katera v kateri ni nič izgubljeno. Je zgodba o fantu in zgodba o punci. A naj vas ne zanese to ni zgodba o ljubezni. No, vsaj tako onadva pravita.
Pred petimi leti sem bil v kavarni. Ne preveč dober dan zame. Kavarna je bila kar polna in midva z mojo punco sva se začela prerekati. Vsi so naju gledali. Bila sva za svojo mizo in ljudje so naju opazovali. Bilo je glasno in brez kompromisno. Po približno dvajsetih minutah je vsa besna odšla ven iz kavarne. Sledil sem ji, a mi je glasno in jasno dala vedeti, da me trenutno noče videti in ne slišati. Obstal sem in čez trenutek sem se vrnil v kavarno, da bi pobral svoje stvari. Ko sem prišel do svoje mize sem obstal in se nisem mogel premakniti. Vsedel sem se in poskušal dohiteti, vse kar se je zgodilo v pičlih dvajsetih minutah. Obsedel sem vso popoldne v tej kavarni. Čeprav so vsi slišali in videli kaj se je zgodilo, sem se počutil varno. Bilo je okolje brez pretvarjanja in brez obsojanja. Vsaj tako sem čutil. In približno po petih urah, mi iz neznanega prisede starejši gospod. Prvič po tolkem času se zavem, koliko časa sem že tukaj. In sploh, da so ljudje okoli mene.
Malce presenečen se ozrem okoli in pogruntam da je čas zapiranja. Da je vzunaj že tema in da ljudje na ulicah New Yorka že počasi hitijo domov se pripravit na večerne zabave. Od pogleda skozi okno se ozrem proti gospodu, ki je že nekaj časa čakal mojo pozornost.
'' Ja gospod, prosim ?'' ga vljudno vprašam. '' Ljubezen je zajebana stvar.'' pravi z zelo globokim in nežnim glasom.'' Hehe, se strinjam, a ste slišali tisti pogovor kaj ne?''
'' Ja sem'' še preden hoče povedati do konca ga zmotim '' rad bi se opravičil za dramo, ki ste jo bili deležni, z dekletom preživljava čudne in zmedene čase, no če jih sploh še lahko rečem moje dekle.''. Prijazno in z nasemehom odgovori '' ah, kje nič se opravičevati, takle mamo mladenič, je samo življenje.''
'' Če smem vprašati, kdo pa ste?'' vprašam malce nerodno. '' Ah, kje a so moje olike, sem Bill Walsh in tole je moja kavarna.''
'' No g. Walsh, jaz pa sem James King, lepo da sem vas spoznal, že nekaj časa sem se spraševal kdo ima to v lasti, zelo dobro kavo imate.'' he, hvala, smem uprašati kaj pišete, zmeraj ko ste tukaj, nekaj pišete?''
'' Pišem za manjši časopis kolumne, pa poskušam napisat knjigo.'' mu odgovorim.
'' Ste pisatelj potem?''
'' Da, tako nekako hehe.''
'' Lepo, lepo, no jaz pa srčno upam da bosta z dekletom uredila stvari, kajti ljubezen je tista, ki vam da v življenju vse kar rabite.''
''Zgledate kot človek, ki nekaj ve o tem.''
Se malce nasmeje, ter začne pripovedovati'' Naj vam povem zgodbo o fantu in dekletu...''
In tako mi je gospod dolgo v noč začel pripovedovati zgodbo, katero mislim da jo morajo vsi slišati. Zgodbo, katera mi je spremenila življenje...
Pred petimi leti sem bil v kavarni. Ne preveč dober dan zame. Kavarna je bila kar polna in midva z mojo punco sva se začela prerekati. Vsi so naju gledali. Bila sva za svojo mizo in ljudje so naju opazovali. Bilo je glasno in brez kompromisno. Po približno dvajsetih minutah je vsa besna odšla ven iz kavarne. Sledil sem ji, a mi je glasno in jasno dala vedeti, da me trenutno noče videti in ne slišati. Obstal sem in čez trenutek sem se vrnil v kavarno, da bi pobral svoje stvari. Ko sem prišel do svoje mize sem obstal in se nisem mogel premakniti. Vsedel sem se in poskušal dohiteti, vse kar se je zgodilo v pičlih dvajsetih minutah. Obsedel sem vso popoldne v tej kavarni. Čeprav so vsi slišali in videli kaj se je zgodilo, sem se počutil varno. Bilo je okolje brez pretvarjanja in brez obsojanja. Vsaj tako sem čutil. In približno po petih urah, mi iz neznanega prisede starejši gospod. Prvič po tolkem času se zavem, koliko časa sem že tukaj. In sploh, da so ljudje okoli mene.
Malce presenečen se ozrem okoli in pogruntam da je čas zapiranja. Da je vzunaj že tema in da ljudje na ulicah New Yorka že počasi hitijo domov se pripravit na večerne zabave. Od pogleda skozi okno se ozrem proti gospodu, ki je že nekaj časa čakal mojo pozornost.
'' Ja gospod, prosim ?'' ga vljudno vprašam. '' Ljubezen je zajebana stvar.'' pravi z zelo globokim in nežnim glasom.'' Hehe, se strinjam, a ste slišali tisti pogovor kaj ne?''
'' Ja sem'' še preden hoče povedati do konca ga zmotim '' rad bi se opravičil za dramo, ki ste jo bili deležni, z dekletom preživljava čudne in zmedene čase, no če jih sploh še lahko rečem moje dekle.''. Prijazno in z nasemehom odgovori '' ah, kje nič se opravičevati, takle mamo mladenič, je samo življenje.''
'' Če smem vprašati, kdo pa ste?'' vprašam malce nerodno. '' Ah, kje a so moje olike, sem Bill Walsh in tole je moja kavarna.''
'' No g. Walsh, jaz pa sem James King, lepo da sem vas spoznal, že nekaj časa sem se spraševal kdo ima to v lasti, zelo dobro kavo imate.'' he, hvala, smem uprašati kaj pišete, zmeraj ko ste tukaj, nekaj pišete?''
'' Pišem za manjši časopis kolumne, pa poskušam napisat knjigo.'' mu odgovorim.
'' Ste pisatelj potem?''
'' Da, tako nekako hehe.''
'' Lepo, lepo, no jaz pa srčno upam da bosta z dekletom uredila stvari, kajti ljubezen je tista, ki vam da v življenju vse kar rabite.''
''Zgledate kot človek, ki nekaj ve o tem.''
Se malce nasmeje, ter začne pripovedovati'' Naj vam povem zgodbo o fantu in dekletu...''
In tako mi je gospod dolgo v noč začel pripovedovati zgodbo, katero mislim da jo morajo vsi slišati. Zgodbo, katera mi je spremenila življenje...
torek, 9. junij 2009
Zgodba 3. del
Filmski žanri.
1.LJUBEZENSKA ZGODBA; podžanr: - prijateljska rešitev
2.GROZLJIVKA; podžanr: skrivnostno(vir groze je osupljiv, vendar predmet racionalne razlage, kot so bitja iz vesolja, znanstveno ustvarjene pošasti...), nadnaravno(vir groze je iracionalen), super skrivnostno(tu občinstvo ugiba med dvema možnostima)
3.MODERNI EP
4.KAVBOJKA
5.VOJNI ŽANR
6.ZRELOSTNI ZAPLET; ali zgodba o odraščanju
7.ODREŠILNI ZAPLET; govori o spremebi protagonista iz slabega v dobro.
8.KAZNOVALNI ZAPLET; Dober človek postane slab, in je zato kaznovan
9.PREIZKUŠEVALNI ZAPLET; Zgodbe o moči volje proti skušnjavi predaje
10.VZGOJNI ZAPLET; Ta žanr sledi loku globokih sprememb v protagonistovem pogleda na življenje, ljudi ali samega sebe iz negativnega v pozitivnega
11.ZAPLET RAZOČARANJA; Globoka sprememba pogleda na svet iz pozitivnega v negativno
12. KOMEDIJA; podžanri: parodije, satire, situacijske komedija, romantične komedije, eksentrike in burke ter črna komedija
13. KRIMINALKA podžanri se razlikujejo predvsem na vprašanje, s katerega stališča opazujemo zločin. Skrivnostni umor(detektivski pogled), kriminalka(zločinski pogled), detektivka(pogled policista), gangsterski film(pogled sleparja), srhljivka ali zgodba o maščevanju, sodiščna drama8pogled pravnika), časopisna drama(pogled reporterja), zaporniška drama(pogled jetnika).
14.DRUŽBENA DRAMA; Ta žanr prepoznava družbene razmere. Ima številne strogo osredinjene podžanre: družinksa drama(problemi v družini), ženski film(razdvojenost. primer kariera/družina), politična drama(korupcija v politiki), eko drama(prizadevanje za rešitev okolja), zdravniška drama(spopadi z telesno boleznijo) in psihološka drama(spopad z duševnimi bolezni)
15.AKCIJSKO/PUSTOLOVSKI ŽANR
16.ZGODOVINSKA DRAMA Preteklost moramo uporabiti kot prizmo, skozi katero prikazujemo sedanjost.
17.BIOGRAFIJA, sestrična zodovinske drame, osredinjena na človeka, namesto na dobo. A biografija ne sme postati preprosta kronika. To da je nekdo živel, umrl in vmes počev nekaj zanimivega, lahko pritegne samo znanstvenike in nikogar več. Biograf mora dejsstva raztolmačiti kot fikcijo, najti smisel človekovega življenja.
18.DOKUMENTARNA DRAMA se posveča nedavnim namesto preteklim dogodkom.
19.LAŽNI DOKUMENTAREC ta žaner se pretvarja, da temelji v aktualnosti ali spomninu, obnaša se kot dokumentarec ali avtobiografija, vendar je popolnoma izmišljena.
20.MUZIKAL izhaja iz opere in predstavlja''resničnost'', v katri liki svoje zgodbe odpojejo in odplešejo.
21.ZNANSTVENA FANTASTIKA godi se v hipotetični prihodnosti z značilnimi tehnološkimi utopijami, samodržci in kaosom.
22.ŠPORTNI ŽANR Šport je topilnik značajskih sprememb
23.FNTAZIJA Tukaj se pisec poigrava s časom, prostorom in telesnimi mejami, podreja in meša zakone narave in nadnarave.
24.ANIMACIJA
Na koncu naj za tiste, ki so prepričani, da so žanri in njihova pravila samo skrb ''komarcialnih'' piscev in da resna umetnost ni genernična, je na seznamu še zandnji žanr.
25.UMETNIŠKI FILM je postal tradicionalen žanr, deljiv na dva pod žanra: minimalizem in protistruktura. Vsak ima svoj skupek formalnih pravil strukture in kozmologije.
Noben sistem ne bo nikoli dokončan ali izčrpan, ker se linije žanrov pogosto prekrivajo, vplivajo in se združujejo drug v drugo. Žanri niso statični ampak se razvijajo in so prilagodljivi a vendar dovolj trdni in stabilni, da jih prepoznamo in delamo z njimi, podobno kot se skladatelji igrajo stavki glasbenih žanrov.
Obvladanje žanra je bistveno še iz enega razloga: scenaristika ni ša šprinterje, ampak za tekače na dolge proge. Ne glede na to kaj ste slišali o scenarijh, ki so jih zmetali skupaj čez vikend, kakovosten scenarij od prvega navdiha do zadjnega osnutka terja šest ali devet mesecev, leto ali še več. Pisanje filma terja enako ustvarjevalno delo pri kreaciji okolja, likov in zgodb kot roman s štiristo stranmi. Edina pomebna razlika je število besed, uporabljeno v pripovedi. Vsako pisanje je disciplina, pisanje scenarijev pa je vojaški dril. Vprašajte se, kaj vam bo vse te dolge mesece pomagalo. Vsak pisec mora odločno usmeriti svoje delo na eno idejo, na eno samo temo, ki razvnema njegovo strast, na temo, kjer se počuti udobno. Hemingwaja je, denimo, obsedalo vprašanje, kako se soočiti s smrtjo. Potem ko je doživel očetov samomor, je postala smrt osrednja tema ne le njegovaega pisanja ampak njegovega življenja.
Kakšna je vaša tema? Ali je taka kot Hemingwejeva in črpate iz življenja, ki ste ga doživeli. Ali tako kot Moliere pišete o idejah družbena in človeške narave? Naj bo vaš navdih tak ali drugačen, pozorni bodite na tole: veliko preden boste končali, bo ljubezen do sebe propadla in umrla, ljubezen do ideje se vam bo priskutila in izpuhtela. Od pisanja o sebi ali svojih idejah boste tako utrujeni in zdolgočaseni, da morda ne boste pritekli do konca.
Zato vas vprašam: kateri žanr vam je najljubši? Pišite o žanru, ki ga imate radi. Strast do idej ali izkušenj lahko oslabi, a ljubezen do filma pa je večna. Ne pišite nečesa, kar je po mnenju vaših razumnih prijateljev družbeno pomebno. Bodite iskreni pri izbiri svojega žanra, kajti endini razlog za to, da hočemo pisati, edini, ki nas hrani skozi čas, je ljubezen do dela samega in to velja za vse pisce.
1.LJUBEZENSKA ZGODBA; podžanr: - prijateljska rešitev
2.GROZLJIVKA; podžanr: skrivnostno(vir groze je osupljiv, vendar predmet racionalne razlage, kot so bitja iz vesolja, znanstveno ustvarjene pošasti...), nadnaravno(vir groze je iracionalen), super skrivnostno(tu občinstvo ugiba med dvema možnostima)
3.MODERNI EP
4.KAVBOJKA
5.VOJNI ŽANR
6.ZRELOSTNI ZAPLET; ali zgodba o odraščanju
7.ODREŠILNI ZAPLET; govori o spremebi protagonista iz slabega v dobro.
8.KAZNOVALNI ZAPLET; Dober človek postane slab, in je zato kaznovan
9.PREIZKUŠEVALNI ZAPLET; Zgodbe o moči volje proti skušnjavi predaje
10.VZGOJNI ZAPLET; Ta žanr sledi loku globokih sprememb v protagonistovem pogleda na življenje, ljudi ali samega sebe iz negativnega v pozitivnega
11.ZAPLET RAZOČARANJA; Globoka sprememba pogleda na svet iz pozitivnega v negativno
12. KOMEDIJA; podžanri: parodije, satire, situacijske komedija, romantične komedije, eksentrike in burke ter črna komedija
13. KRIMINALKA podžanri se razlikujejo predvsem na vprašanje, s katerega stališča opazujemo zločin. Skrivnostni umor(detektivski pogled), kriminalka(zločinski pogled), detektivka(pogled policista), gangsterski film(pogled sleparja), srhljivka ali zgodba o maščevanju, sodiščna drama8pogled pravnika), časopisna drama(pogled reporterja), zaporniška drama(pogled jetnika).
14.DRUŽBENA DRAMA; Ta žanr prepoznava družbene razmere. Ima številne strogo osredinjene podžanre: družinksa drama(problemi v družini), ženski film(razdvojenost. primer kariera/družina), politična drama(korupcija v politiki), eko drama(prizadevanje za rešitev okolja), zdravniška drama(spopadi z telesno boleznijo) in psihološka drama(spopad z duševnimi bolezni)
15.AKCIJSKO/PUSTOLOVSKI ŽANR
16.ZGODOVINSKA DRAMA Preteklost moramo uporabiti kot prizmo, skozi katero prikazujemo sedanjost.
17.BIOGRAFIJA, sestrična zodovinske drame, osredinjena na človeka, namesto na dobo. A biografija ne sme postati preprosta kronika. To da je nekdo živel, umrl in vmes počev nekaj zanimivega, lahko pritegne samo znanstvenike in nikogar več. Biograf mora dejsstva raztolmačiti kot fikcijo, najti smisel človekovega življenja.
18.DOKUMENTARNA DRAMA se posveča nedavnim namesto preteklim dogodkom.
19.LAŽNI DOKUMENTAREC ta žaner se pretvarja, da temelji v aktualnosti ali spomninu, obnaša se kot dokumentarec ali avtobiografija, vendar je popolnoma izmišljena.
20.MUZIKAL izhaja iz opere in predstavlja''resničnost'', v katri liki svoje zgodbe odpojejo in odplešejo.
21.ZNANSTVENA FANTASTIKA godi se v hipotetični prihodnosti z značilnimi tehnološkimi utopijami, samodržci in kaosom.
22.ŠPORTNI ŽANR Šport je topilnik značajskih sprememb
23.FNTAZIJA Tukaj se pisec poigrava s časom, prostorom in telesnimi mejami, podreja in meša zakone narave in nadnarave.
24.ANIMACIJA
Na koncu naj za tiste, ki so prepričani, da so žanri in njihova pravila samo skrb ''komarcialnih'' piscev in da resna umetnost ni genernična, je na seznamu še zandnji žanr.
25.UMETNIŠKI FILM je postal tradicionalen žanr, deljiv na dva pod žanra: minimalizem in protistruktura. Vsak ima svoj skupek formalnih pravil strukture in kozmologije.
Noben sistem ne bo nikoli dokončan ali izčrpan, ker se linije žanrov pogosto prekrivajo, vplivajo in se združujejo drug v drugo. Žanri niso statični ampak se razvijajo in so prilagodljivi a vendar dovolj trdni in stabilni, da jih prepoznamo in delamo z njimi, podobno kot se skladatelji igrajo stavki glasbenih žanrov.
Obvladanje žanra je bistveno še iz enega razloga: scenaristika ni ša šprinterje, ampak za tekače na dolge proge. Ne glede na to kaj ste slišali o scenarijh, ki so jih zmetali skupaj čez vikend, kakovosten scenarij od prvega navdiha do zadjnega osnutka terja šest ali devet mesecev, leto ali še več. Pisanje filma terja enako ustvarjevalno delo pri kreaciji okolja, likov in zgodb kot roman s štiristo stranmi. Edina pomebna razlika je število besed, uporabljeno v pripovedi. Vsako pisanje je disciplina, pisanje scenarijev pa je vojaški dril. Vprašajte se, kaj vam bo vse te dolge mesece pomagalo. Vsak pisec mora odločno usmeriti svoje delo na eno idejo, na eno samo temo, ki razvnema njegovo strast, na temo, kjer se počuti udobno. Hemingwaja je, denimo, obsedalo vprašanje, kako se soočiti s smrtjo. Potem ko je doživel očetov samomor, je postala smrt osrednja tema ne le njegovaega pisanja ampak njegovega življenja.
Kakšna je vaša tema? Ali je taka kot Hemingwejeva in črpate iz življenja, ki ste ga doživeli. Ali tako kot Moliere pišete o idejah družbena in človeške narave? Naj bo vaš navdih tak ali drugačen, pozorni bodite na tole: veliko preden boste končali, bo ljubezen do sebe propadla in umrla, ljubezen do ideje se vam bo priskutila in izpuhtela. Od pisanja o sebi ali svojih idejah boste tako utrujeni in zdolgočaseni, da morda ne boste pritekli do konca.
Zato vas vprašam: kateri žanr vam je najljubši? Pišite o žanru, ki ga imate radi. Strast do idej ali izkušenj lahko oslabi, a ljubezen do filma pa je večna. Ne pišite nečesa, kar je po mnenju vaših razumnih prijateljev družbeno pomebno. Bodite iskreni pri izbiri svojega žanra, kajti endini razlog za to, da hočemo pisati, edini, ki nas hrani skozi čas, je ljubezen do dela samega in to velja za vse pisce.
petek, 5. junij 2009
A Man Without A Memory 2.del
Kdo sem?... Pred enim mesecem sem bil udeležen v nesreči, kjer sem bi edini preživeli. Zmeden sem. Pravijo da sem imel neznansko srečo, da sem sploh preživel. Nevem kako naj se počutim. Počutim se krivega in dolžnega, ker sem preživel. A zadal sem si nalogo da zvem kaj se je v resnici zgodilo. Ker tudi če sem izgubil spomin, čutim da nekaj ni prav.
''Dobro jutro'' pravi sestra Špela ko dviguje žalozije. A zame je bilo jutro že eno uro nazaj. ''Kako smo, smo dobr spal?'' Sosed Robi je po dveh težkih nočeh, končno imel mirno noč. ''Spali smo odlično'' pravim. ''Samo Janez je nekaj smrčal drugače pa je bila noč zelo mirna''. Robi je imel zandnja mesec intezivno kemoterapijo saj ima raka na pljučih. Ujeli so ga pozno, tako da so mu zdravniki z kemoterapijo malce podalšalji čas za preživetje z svojo družino. Janez pa je imel hudo pljučnico. Ki pa je tudi že veliko bolje. Oba sta zelo dobra človeka in človeka, ki mi veliko tudi pomagata. Jaz pa se učim hoditi. No ne bom rekel da ne znam hoditi, a malce sem postal šibak še od nesreče. Vadba hoje z sestro Špelo so vrhunec dneva. Saj ima izreden smisel za humor in me vedno spravi v dobro voljo in konec koncev je tudi zelo simpatično dekle.
Teh nekaj dni poteka zelo mirno, hodim na teste, se učim igrati šah z sosedama, se igram z vnuki Roberta... Se pravi stvari se postavljajo na noge. Počasi, a zanesjivo. Okreval sem zelo hitro in zdravniki pravijo da je mogoče, da se tudi kaj spomnim. A dan pred tem ko zvem, da lahko jutri od korakam iz bolnice v življenje, se zgodi nekaj kar sem najamnj pričakoval. Malo po kosilu dobim poziv od sestre, da sem dobil obisk, da me želi videti neko dekle. Prvi obisk po treh tednih. Ki mi ni dajal nobenih lepih občutko in imel sem prav. Še preden sem prišel do nje, me je obdal občutek da sem jo že od nekod videl.''A bi lahko prosila trenutek zasebnosti?'' pravi ženska z zelo ukazovalnim glasom.
''Njegova soba je prazna'' odgovori zdravnik.
''Mislila sem bolj privatno, mogoče vaša pisarna?'' Zdravnik Luka jo začudeno pogleda in brez besede ji pokaže smer do njegove pisarne, saj ima občutek, da se ni dobro prerekati z njo. Ženska od koraka do pisarne, odpre vrata in mi pravi ''no nimava cel dan časa''. Jaz ves zmeden, brez prerekanja vstopim v pisarno in se usedem. Ženska zaklene vrata, na hitro pogleda čez okno ter reče'' Nimava veliko časa, zato torej k bistvu. Zakaj si tukaj je trenutno brez pomena, kdo si, je sedaj bolj pomebno.''...
Mike W.
''Dobro jutro'' pravi sestra Špela ko dviguje žalozije. A zame je bilo jutro že eno uro nazaj. ''Kako smo, smo dobr spal?'' Sosed Robi je po dveh težkih nočeh, končno imel mirno noč. ''Spali smo odlično'' pravim. ''Samo Janez je nekaj smrčal drugače pa je bila noč zelo mirna''. Robi je imel zandnja mesec intezivno kemoterapijo saj ima raka na pljučih. Ujeli so ga pozno, tako da so mu zdravniki z kemoterapijo malce podalšalji čas za preživetje z svojo družino. Janez pa je imel hudo pljučnico. Ki pa je tudi že veliko bolje. Oba sta zelo dobra človeka in človeka, ki mi veliko tudi pomagata. Jaz pa se učim hoditi. No ne bom rekel da ne znam hoditi, a malce sem postal šibak še od nesreče. Vadba hoje z sestro Špelo so vrhunec dneva. Saj ima izreden smisel za humor in me vedno spravi v dobro voljo in konec koncev je tudi zelo simpatično dekle.
Teh nekaj dni poteka zelo mirno, hodim na teste, se učim igrati šah z sosedama, se igram z vnuki Roberta... Se pravi stvari se postavljajo na noge. Počasi, a zanesjivo. Okreval sem zelo hitro in zdravniki pravijo da je mogoče, da se tudi kaj spomnim. A dan pred tem ko zvem, da lahko jutri od korakam iz bolnice v življenje, se zgodi nekaj kar sem najamnj pričakoval. Malo po kosilu dobim poziv od sestre, da sem dobil obisk, da me želi videti neko dekle. Prvi obisk po treh tednih. Ki mi ni dajal nobenih lepih občutko in imel sem prav. Še preden sem prišel do nje, me je obdal občutek da sem jo že od nekod videl.''A bi lahko prosila trenutek zasebnosti?'' pravi ženska z zelo ukazovalnim glasom.
''Njegova soba je prazna'' odgovori zdravnik.
''Mislila sem bolj privatno, mogoče vaša pisarna?'' Zdravnik Luka jo začudeno pogleda in brez besede ji pokaže smer do njegove pisarne, saj ima občutek, da se ni dobro prerekati z njo. Ženska od koraka do pisarne, odpre vrata in mi pravi ''no nimava cel dan časa''. Jaz ves zmeden, brez prerekanja vstopim v pisarno in se usedem. Ženska zaklene vrata, na hitro pogleda čez okno ter reče'' Nimava veliko časa, zato torej k bistvu. Zakaj si tukaj je trenutno brez pomena, kdo si, je sedaj bolj pomebno.''...
Mike W.
I've Got You Under My Skin
Nekoč sem spoznal neko dekle, bežno, ampak je v treuntku naredila vtis name. Približno po petih minutah, sem vedel da je nekaj posebnega. Njena intezivnost in strast do igre me je prevzela v trenutku. Bila je kot morje, nabita energije a hkrati mirna. Ne bom rekel da sem se zaljubil, a daleč ni bilo. Samo ko jo pogledam, oddaja energijo, kateri si teško opiram in ta energija me vabi, da bi jo še bolje spoznal.
Kakor pravi Frank Sinatra v komadu I've Got You Under My Skin.
I've got you under my skin
I've got you deep in the heart of me
So deep in my heart, that youre really a part of me
I've got you under my skin
Ive tried so not to give in
Ive said to myself this affair never will go so well
But why should I try to resist, when baby will I know than well
That I've got you under my skin
Id sacrifice anything come what might
For the sake of having you near
In spite of a warning voice that comes in the night
And repeats, repeats in my ear
Dont you know you fool, you never can win
Use your mentality, wake up to reality
But each time I do, just the thought of you
Makes me stop before I begin
cause I've got you under my skin
And I've got you under my skin.
Imam jo pod kožo. Na trenutke bi se je rad znebil, samo kaj ko je spet samo vidim, me njena energija zvabi in mi zleze pod kožo.
Mike W.
Kakor pravi Frank Sinatra v komadu I've Got You Under My Skin.
I've got you under my skin
I've got you deep in the heart of me
So deep in my heart, that youre really a part of me
I've got you under my skin
Ive tried so not to give in
Ive said to myself this affair never will go so well
But why should I try to resist, when baby will I know than well
That I've got you under my skin
Id sacrifice anything come what might
For the sake of having you near
In spite of a warning voice that comes in the night
And repeats, repeats in my ear
Dont you know you fool, you never can win
Use your mentality, wake up to reality
But each time I do, just the thought of you
Makes me stop before I begin
cause I've got you under my skin
And I've got you under my skin.
Imam jo pod kožo. Na trenutke bi se je rad znebil, samo kaj ko je spet samo vidim, me njena energija zvabi in mi zleze pod kožo.
Mike W.
ponedeljek, 1. junij 2009
I Am Just A Guy With Words
Veliko stvari v življenju se mi spremenilo, ko sem izvedel, da nisem naredil mature v prvo in v drugo. Končno sem jo naredil v tretjo. Vsi načrti, vse sanje so se mi takorekoč podrle. In nekaj časa mi je bilo zelo teško sploh v dnevu ostati iz postelje. Bil sem na trenutke prestrašen in brez volje. Globoko sem se zaprl vase in težko koga pustil v moje notranje misli. A po krajšem pogovoru z psihološko stranjo moje družine sem začel razmišljati drugače. In se odločil, da od tistega trenutka dalje začnem razmišljati optimistično, da grem z intuziazmom naprej in se predvsem poskušam odpreti ljudem. Kar mi je bilo zmeraj težko. Dolgo časa sem razmišljal, kako in potem je prišinila ideja o blogu. Dolgo časa sem razmišljal o tem, dokler me ni prijatelj pokazal pot do bloga. Čeprav ga pišem komaj dva tedna čutim, da sem naredil bistveno razliko v sebi. Tu ne pišem samo kar mislim, ampak tu raziskujem samega sebe. Je prostor brez pravil in je prostor za razmišljanje. Je prostor, ki me počasi vodi v neznano. A zdaj se tega neznanega ne bojim. Zdaj sem bolje pripravljen, zdaj nestrpno pričakujem neznano in zdaj se bom spopadil drugače. Z dvignjeno glavo in pogumno.
Mike W.
Mike W.
nedelja, 31. maj 2009
Soul Education 1. del
Tri leta nazaj, sem odšel od doma. Brez, da bi rekel poslovilne besede. Odšel sem jezen in obupan. Pred tremi leti, bi lahko rekel da svoje mame nisem poznal čisto nič. Od dneva ko sem odšel se en teden nisem javil. Ko sem se javill, sva si zmenila da se bova vsak dan slišala. In res, vsak dan sva se dlje in dlje pogovarjala, izmenjavala misli in se smejala. V teh treh letih sem šele spoznal svojo mamo. Jaz na enem koncu sveta, ona na drugem. Zanimivo, da sva rabila kilometre med sabo da sva se spoznala. V tem času mi je pomagala najditi samega sebe in prinesla mi je mir v življenje.
In kaj zdaj, ko te osebe ni več? Kako nadeljevati? Brez nje bi še vedno taval v svetu odvisnosti, ki sem ga sovražil, ki mi je pokazal vse napačne stvari v življenju, katerega sem pustil in zaživel samo zaradi nje.
Tu stojim na pokopališču, obdan z ljudmi katerih se je dotaknila. Nisem si želel takega srečanja po treh letih. Ne tako in nikakor v tej situaciji. Zakaj, zakaj!? Vse bi dal še za zadnji trenutek skupaj. A tega trenutka ne bo več, vse kar mi ostane so njene besede, nikoli pozabljene. Besede, ki mi bodo vodile življenje naprej.
Zmeraj mi je govorila naj poslušam notranji glas. In tudi tokrat ga bom. Kajti notranji glas ti pove kdo si, kaj delati in kaj ne delati. To je tisti glas, ki vas opozarja ko ste kaj naredili narobe. Največji problem je to da poslušamo najbolj uničevalen glas. To je naš um, ki fokusera samo na določen čas. Naš notranji glas pa fokusira na prihodnost. In ta je tisti ki odloča o našem uspehu.
In zdaj je čas za ta notranji glas. Ki mi pravi, brez strahu kajti če ne bom izgubil.
In kaj zdaj, ko te osebe ni več? Kako nadeljevati? Brez nje bi še vedno taval v svetu odvisnosti, ki sem ga sovražil, ki mi je pokazal vse napačne stvari v življenju, katerega sem pustil in zaživel samo zaradi nje.
Tu stojim na pokopališču, obdan z ljudmi katerih se je dotaknila. Nisem si želel takega srečanja po treh letih. Ne tako in nikakor v tej situaciji. Zakaj, zakaj!? Vse bi dal še za zadnji trenutek skupaj. A tega trenutka ne bo več, vse kar mi ostane so njene besede, nikoli pozabljene. Besede, ki mi bodo vodile življenje naprej.
Zmeraj mi je govorila naj poslušam notranji glas. In tudi tokrat ga bom. Kajti notranji glas ti pove kdo si, kaj delati in kaj ne delati. To je tisti glas, ki vas opozarja ko ste kaj naredili narobe. Največji problem je to da poslušamo najbolj uničevalen glas. To je naš um, ki fokusera samo na določen čas. Naš notranji glas pa fokusira na prihodnost. In ta je tisti ki odloča o našem uspehu.
In zdaj je čas za ta notranji glas. Ki mi pravi, brez strahu kajti če ne bom izgubil.
četrtek, 28. maj 2009
Love Foolosophy Part 2
Takle mamo. Ampak, kaj ne išče vsak tega, kaj ni to vsakemu poseben občutek, ko ga doživi.
En odličen stavek iz odličnega filma Feast Of Love.
Do You Think Love Is A Trick, Or Do You Think It's The Only Meaning In This Crazy World?
Tudi glavni igralec iz fima ni imel odgovora. Zdaj mogoče govorim, kakor da je ljubezen kvatna fizika ali kaj podobnega. Ne sploh ne, ampak priti do nje je pa skoraj nekaj podobnega. K ena ne druga stran učas ne nardi nč. Jo sovražm te igrce. Res, kje je to ko se oba malo zagledata ti je naprvi pogled ušeč se nasmeješ in greš preprosto do nje al pa ona do tebe in preprosto rečš '' hej, jst sm Miha, ti lahko plačam eno pijačo'' s tem mislm da pač gresta na pijačo en se kej zmenta. Odgovor je ponavad tak da reče ne in se obrne kolegicam in se začne smejat, jasno. Veste kolk je to ene samozavesti, enga prpravljanja ,do enga tazga modela k sm jst, in potem ve rečete ne. Pa pejte na eno pijačo, kaj se pa zamudite, če vam pa ne bo preprost všeč, bomo hitr znake prebral, pa pejte stran pa vas nebomo več motil, pa še pijačo boste mele zastonj. Ne pa, da se mora človk cel večer neki matrat, pa okol nje skakat pa nevem kaj še delat, a pol ko se srečata na ulici te še pozdravt noče.
No ja zdej sm že kaj preveč napisov, ampak naslov bloga je itak Mike Against The World tko da briga me. No uglavnm stvar je taka da dejmo bit malo bolj odprti, včasih malo več reskirat in bit tolerantni do drugih, ker včasih je nekaj takega za nekoga res teško. In kaj pa veš mogoče se pa za vogalom skriva nekaj, kar ti bo obarvalo svet.
P.S. Tisti, ki pa že trenutno ste v razmerju, ne postanite dolgočasni in zafustrirani, bodite odprti, romantični, in ne pozabite da ste z osebo, ki vam veliko pomeni in jim poskušajte to vsak dan povedati z malimi stvarmi, kajti te so najbolj pomebne.
Mike W.
En odličen stavek iz odličnega filma Feast Of Love.
Do You Think Love Is A Trick, Or Do You Think It's The Only Meaning In This Crazy World?
Tudi glavni igralec iz fima ni imel odgovora. Zdaj mogoče govorim, kakor da je ljubezen kvatna fizika ali kaj podobnega. Ne sploh ne, ampak priti do nje je pa skoraj nekaj podobnega. K ena ne druga stran učas ne nardi nč. Jo sovražm te igrce. Res, kje je to ko se oba malo zagledata ti je naprvi pogled ušeč se nasmeješ in greš preprosto do nje al pa ona do tebe in preprosto rečš '' hej, jst sm Miha, ti lahko plačam eno pijačo'' s tem mislm da pač gresta na pijačo en se kej zmenta. Odgovor je ponavad tak da reče ne in se obrne kolegicam in se začne smejat, jasno. Veste kolk je to ene samozavesti, enga prpravljanja ,do enga tazga modela k sm jst, in potem ve rečete ne. Pa pejte na eno pijačo, kaj se pa zamudite, če vam pa ne bo preprost všeč, bomo hitr znake prebral, pa pejte stran pa vas nebomo več motil, pa še pijačo boste mele zastonj. Ne pa, da se mora človk cel večer neki matrat, pa okol nje skakat pa nevem kaj še delat, a pol ko se srečata na ulici te še pozdravt noče.
No ja zdej sm že kaj preveč napisov, ampak naslov bloga je itak Mike Against The World tko da briga me. No uglavnm stvar je taka da dejmo bit malo bolj odprti, včasih malo več reskirat in bit tolerantni do drugih, ker včasih je nekaj takega za nekoga res teško. In kaj pa veš mogoče se pa za vogalom skriva nekaj, kar ti bo obarvalo svet.
P.S. Tisti, ki pa že trenutno ste v razmerju, ne postanite dolgočasni in zafustrirani, bodite odprti, romantični, in ne pozabite da ste z osebo, ki vam veliko pomeni in jim poskušajte to vsak dan povedati z malimi stvarmi, kajti te so najbolj pomebne.
Mike W.
Love Foolosophy
The Most Powerful Words In The World: I Love You...
V ljubezni nimam veliko izkušenj, vsaj takšnih ne, kot večina ljudi. Večina ljudi najde ljubezen lažje, kot jaz in mogoče nima istega spoštovanja, do nje kakor jaz. Če me samo pogledate, no nisem grd nism pa tut nekako lep, nimam neke bajne postave nism pa spet debel, nisem nevem kako pameten nisem pa tudi neumen. In v trenutni življenski situaciji, nisem nevem kako uspešen, ker sem še na tisti prelomnici v življenju, ko nevem kako naprej. Tako da po eni strani nimam veliko za ponuditi.
Lahko rečem da imam družino, ki smo si zelo blizu in se odlično razumemo in jih imam rad in prijatelji, ki jih neizmerno cenim, ki včasih nudijo še več kot si zaslužim. To ljubezen čutim, a tiste ki včasih v življenje prinaša barve, ki se jih na da niti narisati, te ljubezni ni...
Najhujši način da nekoga pogrešaš je, da sediš poleg njega in veš, da ga nemoreš imeti.
A po drugi strani lahko ponudim nekoga, ki mu ni vseeno, podporo v slabih in dobrih trenutki, nekoga, ki je pripravljen poslušati, nekoga, ki zna osrečiti nekoga že z majhnimi stvari in nekoga, ki zna kuhati.
Nezahtevam veliko, največ kar si želim je to, da se z ljubljeno usedem, jo objamem in da občutim kako je. ko te nekdo potrebuje.
Mike W.
V ljubezni nimam veliko izkušenj, vsaj takšnih ne, kot večina ljudi. Večina ljudi najde ljubezen lažje, kot jaz in mogoče nima istega spoštovanja, do nje kakor jaz. Če me samo pogledate, no nisem grd nism pa tut nekako lep, nimam neke bajne postave nism pa spet debel, nisem nevem kako pameten nisem pa tudi neumen. In v trenutni življenski situaciji, nisem nevem kako uspešen, ker sem še na tisti prelomnici v življenju, ko nevem kako naprej. Tako da po eni strani nimam veliko za ponuditi.
Lahko rečem da imam družino, ki smo si zelo blizu in se odlično razumemo in jih imam rad in prijatelji, ki jih neizmerno cenim, ki včasih nudijo še več kot si zaslužim. To ljubezen čutim, a tiste ki včasih v življenje prinaša barve, ki se jih na da niti narisati, te ljubezni ni...
Najhujši način da nekoga pogrešaš je, da sediš poleg njega in veš, da ga nemoreš imeti.
A po drugi strani lahko ponudim nekoga, ki mu ni vseeno, podporo v slabih in dobrih trenutki, nekoga, ki je pripravljen poslušati, nekoga, ki zna osrečiti nekoga že z majhnimi stvari in nekoga, ki zna kuhati.
Nezahtevam veliko, največ kar si želim je to, da se z ljubljeno usedem, jo objamem in da občutim kako je. ko te nekdo potrebuje.
Mike W.
ponedeljek, 25. maj 2009
Zgodba 2. del
Napisati zgodbo ni težko, napisati dobro zgodbo tu se zadeva ustavi. Talent ni vse, seveda ga je treba malo imeti, a ne veliko. Če ne znate povedati zgodbe, so vse čudovite podobe in domiselni dialogi, za katere ste porabili mesece, da ste jih dovršili, tratenje papirja. In to, se da dosežti tudi tako da obvladate nekaj malih osnov pisanja.
Pravilo pravi''narediti moraš na tak način''. Načelo pa pravi'' tole deluje in je delovalo'' Razlika je velika. Ni potrebno da se vaša zgodba zgleduje po neki igri, namesto tega pravi da mora biti zamišljena v okviru načel, ki oblikuje našo umetnost.
Zgodba govori o temeljitosti, ne o bližnjicah. Od navdiha do zadnjega osnutka boste morali porabiti toliko časa kot za pisanje romana. Saj ustvarjate isto gostoto sveta, likov in zgodbe in naj vas ne zanesejo strani scenarija, ki so tako bele, zato je tu zmota da je ustvarjenje scenarijev v primerjavi z romanom hitreje in lažje. Bodite temeljiti in probajte vsako idejo, ki jo imate pretehtati.
Zgodba govori o resničnosti, ne o skrivnosti pisanja. Bolj ko se približujemo jedru zgodbe, bolj ko se trudimo od prizora do prizora, da bi zgodba delovala, težje postaja naša naloga, da se zavedamo, da se na platnu nimamo kam skriti. In če scenarist ne more v prizoru pokazati to, kar si je zamislil se nemore skriti za besedami kot romano pisec, z avtorskim glasom. Razpok v logiki, čudnih utemeljitev ali bledih čustev nam nemore preprosto povedati ali kaj naj si mislimo ali kako naj čutimo ko gledamo film.
Zgodba je izvirnost , ne posnemanje.
Zgodba je spoštovanje, ne zaničevanje občinstva. Občinstvo je sila, ki na oblikovanje zgodbe vpliva zelo močno. Brez njega je ustvarjalno dejanje nesmiselno. Film ne more delovati brez razumevanja, odzivov in pričakovanja občinstva. Ne podcenjujte občinstva, ampak sami postanite občinstvo in se uprašajte če bi šli to gledati, kakšni bi bili vaši občutki ob gledanju, ali bi se lahko vsaj malo poenotili z liki v filmu. Ampak nenazadnje morate verjeti v to kar pišete, ker nikoli ne boste zadovolili gledalce tega sveta.
Mike W.
Pravilo pravi''narediti moraš na tak način''. Načelo pa pravi'' tole deluje in je delovalo'' Razlika je velika. Ni potrebno da se vaša zgodba zgleduje po neki igri, namesto tega pravi da mora biti zamišljena v okviru načel, ki oblikuje našo umetnost.
Zgodba govori o temeljitosti, ne o bližnjicah. Od navdiha do zadnjega osnutka boste morali porabiti toliko časa kot za pisanje romana. Saj ustvarjate isto gostoto sveta, likov in zgodbe in naj vas ne zanesejo strani scenarija, ki so tako bele, zato je tu zmota da je ustvarjenje scenarijev v primerjavi z romanom hitreje in lažje. Bodite temeljiti in probajte vsako idejo, ki jo imate pretehtati.
Zgodba govori o resničnosti, ne o skrivnosti pisanja. Bolj ko se približujemo jedru zgodbe, bolj ko se trudimo od prizora do prizora, da bi zgodba delovala, težje postaja naša naloga, da se zavedamo, da se na platnu nimamo kam skriti. In če scenarist ne more v prizoru pokazati to, kar si je zamislil se nemore skriti za besedami kot romano pisec, z avtorskim glasom. Razpok v logiki, čudnih utemeljitev ali bledih čustev nam nemore preprosto povedati ali kaj naj si mislimo ali kako naj čutimo ko gledamo film.
Zgodba je izvirnost , ne posnemanje.
Zgodba je spoštovanje, ne zaničevanje občinstva. Občinstvo je sila, ki na oblikovanje zgodbe vpliva zelo močno. Brez njega je ustvarjalno dejanje nesmiselno. Film ne more delovati brez razumevanja, odzivov in pričakovanja občinstva. Ne podcenjujte občinstva, ampak sami postanite občinstvo in se uprašajte če bi šli to gledati, kakšni bi bili vaši občutki ob gledanju, ali bi se lahko vsaj malo poenotili z liki v filmu. Ampak nenazadnje morate verjeti v to kar pišete, ker nikoli ne boste zadovolili gledalce tega sveta.
Mike W.
nedelja, 24. maj 2009
Where Amazing Happens...
Veliko ljudi, ki jih poznam pravjo, da NBA košarka ni prava košarka. Ok, se strinjam ampak samo delno. Če samo naštejem nekaj dejstev, pa vam mora bit jasno zakaj je igra drugačna. Prvo je to da je tukaj več denarja kakor v evvropi, drugo je to da je igrišče drugačno, veliko več prostora je za igranje pa so samo spremenili črto za tri točke. Veliko več prostora za igranje v napadu in v obrambi večji prostor pokrivanja. In tretje je to da je igra daljša. In če že samo pogledate razliko med Evropskim košarkarjem in Ameriškim košarkarjem, se vidi zakaj je drugačna igra.
FIBA je izdala nova pravila, ki so malce bolj podobna ameriškim pravilom, glavna sprememba pa bo to da se črta za tri točke podaljšala 6,25 na 6,75. Že sama spremeba bo bila ključna za spremembo igre. Ne mislim drastično, ampak se bo zelo poznalo na igri.
Nazaj k NBA ligi. Zna biti utrujajoča ampak samo na majhnih tekmah, na takih ko igra Memphis in LA Clipers ter podobni. A v drugih tekmah kjer igrajo ekipe kot so LA Lakers, San Antonio, Denver, Orlando in podobni, zna biti zelo gledljiva in zelo kvalitetna tekma. Nekatere tekme rednega dela sezone so res slabe tekme ampak, tisti ki trdi da NBA tekme playoffa niso dobre in pa kvalitetne tekme ta nima pojma kaj je košarka. Kajti zadnje 4 leta od kar spremljam NBA košarko zelo redno, vam lahko rečem da so to eni najlepših športskih časov v koledarskem letu. Kjer se 12 ljudi poda v boj za naslov prvaka, kjer se igra napeta, čustvena, pokaži kaj znaš ali pojdi domov košarka in kjer se talent pokaže v največjem blišču. In ko vidite vse to v eni dvorani, na enem parketu, vse kar lahko nardite je, da se vsedete in uživajte v tekmi.
In če vas nebom jaz prepričal, prosim da si pogledate dokumentarec od Kobe Brynta, ki ga je posnel Spike Lee. Kjer Spike Lee spremlja Kobeja od samega začetka tekme. Postavil je trideset kamer, ki so snemali vse od priprav na tekmo, do ogrevanja za tekmo, snemali so ga med samo tekmo z mikrofonom, vse pogovore v slačilnici in na konec koncev snemali so njega kot igralca in človeka. In ko vse to mi gledamo on zdraven komentira tisto tekmo in vse kar se mu dogaja v življenju. In mislim da tudi najtežjim gledalcem bo spremenil pogleda na NBA košarko vsaj malo če ne drugače.
In če vas tudi to ne bo prepričalo, je najbolje da nehate takoj in da takoj utihnete, kajti gledalci NBA košarke vas imamo že polno aktovko.
Mike W.
FIBA je izdala nova pravila, ki so malce bolj podobna ameriškim pravilom, glavna sprememba pa bo to da se črta za tri točke podaljšala 6,25 na 6,75. Že sama spremeba bo bila ključna za spremembo igre. Ne mislim drastično, ampak se bo zelo poznalo na igri.
Nazaj k NBA ligi. Zna biti utrujajoča ampak samo na majhnih tekmah, na takih ko igra Memphis in LA Clipers ter podobni. A v drugih tekmah kjer igrajo ekipe kot so LA Lakers, San Antonio, Denver, Orlando in podobni, zna biti zelo gledljiva in zelo kvalitetna tekma. Nekatere tekme rednega dela sezone so res slabe tekme ampak, tisti ki trdi da NBA tekme playoffa niso dobre in pa kvalitetne tekme ta nima pojma kaj je košarka. Kajti zadnje 4 leta od kar spremljam NBA košarko zelo redno, vam lahko rečem da so to eni najlepših športskih časov v koledarskem letu. Kjer se 12 ljudi poda v boj za naslov prvaka, kjer se igra napeta, čustvena, pokaži kaj znaš ali pojdi domov košarka in kjer se talent pokaže v največjem blišču. In ko vidite vse to v eni dvorani, na enem parketu, vse kar lahko nardite je, da se vsedete in uživajte v tekmi.
In če vas nebom jaz prepričal, prosim da si pogledate dokumentarec od Kobe Brynta, ki ga je posnel Spike Lee. Kjer Spike Lee spremlja Kobeja od samega začetka tekme. Postavil je trideset kamer, ki so snemali vse od priprav na tekmo, do ogrevanja za tekmo, snemali so ga med samo tekmo z mikrofonom, vse pogovore v slačilnici in na konec koncev snemali so njega kot igralca in človeka. In ko vse to mi gledamo on zdraven komentira tisto tekmo in vse kar se mu dogaja v življenju. In mislim da tudi najtežjim gledalcem bo spremenil pogleda na NBA košarko vsaj malo če ne drugače.
In če vas tudi to ne bo prepričalo, je najbolje da nehate takoj in da takoj utihnete, kajti gledalci NBA košarke vas imamo že polno aktovko.
Mike W.
sobota, 23. maj 2009
One Tree
We are from Africa, Europa and Asia, North and South America and Australia , from all the island from all the see, the routs and branches of one tree, the routs and branches of one tree...
To je začetek izvrstnega reggea komada One Tree. Nauk že samih prvih besed je to, da smo vsi enaki in da vsi prihajamo iz enega drevesa in, da poskušamo vsi skupaj zaživet, kar definetivno ni preprosto, a vseeno je vredno našega truda. Kajti poplačilo bo enostavno in preprosto. Lepše nam bo živet. To je to, pa si nerabš popolnoma spremenit življenje, ampak majhne stvari so pomebne. Malo več solidarnosti pokažmo, malo bolj prisluhnimo kaj nam govori življenje in kar je najbolj potrebno je to, da ukrepamo. In vsak lahko ukrepa po malem in če več in več ljudi ukrepa po malem, bo takoj prineslo spremembe.
Izbira težjega je vedno tista, ki prinaša več rastii. Zmerej bo tako. Ampak tu smo, da se borimo in vem, da se ne bo dalo vsega rešiti, ampak na koncu bomo lahko vsaj rekli'' Vsaj poskušali smo''.
Mike W.
To je začetek izvrstnega reggea komada One Tree. Nauk že samih prvih besed je to, da smo vsi enaki in da vsi prihajamo iz enega drevesa in, da poskušamo vsi skupaj zaživet, kar definetivno ni preprosto, a vseeno je vredno našega truda. Kajti poplačilo bo enostavno in preprosto. Lepše nam bo živet. To je to, pa si nerabš popolnoma spremenit življenje, ampak majhne stvari so pomebne. Malo več solidarnosti pokažmo, malo bolj prisluhnimo kaj nam govori življenje in kar je najbolj potrebno je to, da ukrepamo. In vsak lahko ukrepa po malem in če več in več ljudi ukrepa po malem, bo takoj prineslo spremembe.
Izbira težjega je vedno tista, ki prinaša več rastii. Zmerej bo tako. Ampak tu smo, da se borimo in vem, da se ne bo dalo vsega rešiti, ampak na koncu bomo lahko vsaj rekli'' Vsaj poskušali smo''.
četrtek, 21. maj 2009
A Man Without A Memory 1. del
Odprem oči, težko zadiham, začnem se dušiti v rit mi leze pižama, nekaj okoli mene za začne piskati. Kar naenkrat v sobo hitro vstopi dekle, ki je oblečena v modro obleki in mi iz ust nekaj vleče ven. Končno imam prazna usta, in zadiham normalno. Pride v sobo mlad postaven mož z belo haljo okoli vratu ima stetoskop in mi končno pride v glavo, da sem v bolnišnici. Nič mi ni jasno, začnem se spraševati kaj delam tukaj, kaj iščem tukaj. Zdravnik mi začne svetiti v oči in takrat probam spregovoriti. A s težavo preletijo besede iz mojih ust. ''Vodo!'' povem s težavo. Sestra se je že odpravila in zdravnik me upraša.
''Gospod veste kje ste, mi lahko poveste vaše ime? ''
Takrat z vodo pride sestra in jo počasi spijem nato odgovorim. ''V bolnišnici sem...'' zdravnik pogleda zaskrbljeno in upraša ''Kako vam je ime '' ga pogledam tik preden sem mu hotel odgovoriti sem ostal prazen v glavi. Nisem mu mogel odgovorit kajti nisem se spomnil. Nisem vedel kdo sem. Preletel me strah, skušal sem se vstati a mi šibko telo ni dovolilo. Kar nekaj časa je minilo od vprašanja in mu odgovorim ''nevem kdo sem, nevem kje sm.'' Zdravnik si vzame stol in se vsede, sestra pa mi dvige pojsteljo, da sem bolj v sedečm položaju in odide. Spet me je postalo strah. '' Odeleženi ste bili prometne nesreče tri tedne nazaj, ime vam je Michael Novak ste američan, a kakor slišite in sami govorite, znate Slovensko in imate tudi Slovenski potni list'' mi pove z zelo prijaznim in sproščujočim glasom, nato v sobo vstopi sestra z škatlo v roki, jo postavi ob zdravnika se ji zahvali in nadaljuje. '' Ste v Novomeški bolnišnici, kjer ste preživeli zadnje tri tedne, ste na žalost edini preživeli..., imeli ste hude notranje krvavitve, in pretres možganov..'' Ga prekinem in ga z strahom vprašam'' pa bom preživel?''. Ponudi mi majhen nasmešek '' Seveda, ampak imate posledice če na hitro postavim diagnozo ste izgubili spomin, nekakšna vrsta delne amnezije, a opravili bi v naslednih tednih še nekaj testev, vam vrnili nekaj moči v telo in ni bojazni, da nebi odkorakali iz bolnice živi in zdravi.'' Globoko zadiham poskušam vse obdelati, zdravnik se vstane '' mislim, da je bilo za danes dovolj, spočite se kajti jutri vas čaka velik dan.'' za nasmeškom pove. Gospodu se zahvalim in odide. Sestra mi ponudi malo čaja, mi zniža pojsteljo in mi zaželi lahko noč, kajti zunaj je že noč. Končno sem sam z svojimi misli, ko sestra odide. A kaj ko se ne spomnim skoraj da nič. Zatisem oči in si potiho sam pri sebi rečem, jutri je nov dan...
Mike W.
''Gospod veste kje ste, mi lahko poveste vaše ime? ''
Takrat z vodo pride sestra in jo počasi spijem nato odgovorim. ''V bolnišnici sem...'' zdravnik pogleda zaskrbljeno in upraša ''Kako vam je ime '' ga pogledam tik preden sem mu hotel odgovoriti sem ostal prazen v glavi. Nisem mu mogel odgovorit kajti nisem se spomnil. Nisem vedel kdo sem. Preletel me strah, skušal sem se vstati a mi šibko telo ni dovolilo. Kar nekaj časa je minilo od vprašanja in mu odgovorim ''nevem kdo sem, nevem kje sm.'' Zdravnik si vzame stol in se vsede, sestra pa mi dvige pojsteljo, da sem bolj v sedečm položaju in odide. Spet me je postalo strah. '' Odeleženi ste bili prometne nesreče tri tedne nazaj, ime vam je Michael Novak ste američan, a kakor slišite in sami govorite, znate Slovensko in imate tudi Slovenski potni list'' mi pove z zelo prijaznim in sproščujočim glasom, nato v sobo vstopi sestra z škatlo v roki, jo postavi ob zdravnika se ji zahvali in nadaljuje. '' Ste v Novomeški bolnišnici, kjer ste preživeli zadnje tri tedne, ste na žalost edini preživeli..., imeli ste hude notranje krvavitve, in pretres možganov..'' Ga prekinem in ga z strahom vprašam'' pa bom preživel?''. Ponudi mi majhen nasmešek '' Seveda, ampak imate posledice če na hitro postavim diagnozo ste izgubili spomin, nekakšna vrsta delne amnezije, a opravili bi v naslednih tednih še nekaj testev, vam vrnili nekaj moči v telo in ni bojazni, da nebi odkorakali iz bolnice živi in zdravi.'' Globoko zadiham poskušam vse obdelati, zdravnik se vstane '' mislim, da je bilo za danes dovolj, spočite se kajti jutri vas čaka velik dan.'' za nasmeškom pove. Gospodu se zahvalim in odide. Sestra mi ponudi malo čaja, mi zniža pojsteljo in mi zaželi lahko noč, kajti zunaj je že noč. Končno sem sam z svojimi misli, ko sestra odide. A kaj ko se ne spomnim skoraj da nič. Zatisem oči in si potiho sam pri sebi rečem, jutri je nov dan...
Mike W.
torek, 19. maj 2009
Zgodba 1. del:
Moja velika strast v življenju je film. Spominjam se prvega filma, ki me je očarov in to je bil The Three Musketeers (Trije Mušketirje). V zasedbi Kiefer Sutherland, Charlie Sheen, Chris O'Donnell in Oliver Platt. Imel sem posnetega na kaseti. Vstajal sem se zgodej zjutraj med tednom, pred sem šel v šolo, zato da sem lahko samo pol ure gledal filma in potem ko sem prišel iz šole sem gledal še ostali del do konca. Med vikendi sem se vstajal ob šestih zjutraj, da sem lahko pogledal film preden sta starša vstala iz postelje. In še zdej ga rad pogledam. Kot majhen sem rad šel v kino, gledal sem različne filme tudi take, ki me na plakati niso tako zanimali sem jih šel gledat. Celo v kinu sem že zaspal, ko sem bil majhen, ampak meni je bilo važno da sem bil v kino dvorani.
No zakaj vse to pišem, ker sem pred nekaj časa sam začev pisati scenarij za film. In sem se dobra uštel, ko sem mislil da je to dokaj enostavno. Daleč od tega. Odkar sem se začel, lahko bi temu rekli, resno ukvarjati z to obrtjo sem zares videl da je to težko delo. In opazujem ljudi dan danes, ki se sploh ne zavedajo koliko truda je vloženega v nastajanju filma. Ljudje včasih prehitro skritizerajo film. Pa nebom zdaj branil vse filme ker nekateri so res zanič in ne bom blatil okusa ljudi ker smo si vsi različni, ampak bom pa branil že sam začetek priprav fima in to je imeti idejo in jo dati na list papirja. Nimam izkušenj z samim snemanjem filma, imam pa nekaj izkušen pri pisanju scenarija in verjemite mi da ni lahko. Pred kratkim sem začel brati knjigo, od pisatelja scenarijev, predavatelja na univerzah v ameriki kako pisati scenarij. Roberta Mckee z naslovom Zgodba. Kjer opisuje substanco, strukturo, stil in načela scenarističnega pisanja. Torej tu bom tudi črpal veliko materiala, ki ga bom vlkjučeval v Uvod v pisanje. Rad bi vam predstavil kako nastaja film ko sploh še ni igralcev, ni kamer, ni režiserja in kar je najbolj pomebno ni proračuna. Vse to bom pojasneval v nadaljevanjih, ki si sledijo.
Pa mislim, da je čas za prvo lekcijo.
Moč čustev in domišljija nista edina predpogoja ustvarjalnosti.
Do naslednjič vaš...
Mike W.
No zakaj vse to pišem, ker sem pred nekaj časa sam začev pisati scenarij za film. In sem se dobra uštel, ko sem mislil da je to dokaj enostavno. Daleč od tega. Odkar sem se začel, lahko bi temu rekli, resno ukvarjati z to obrtjo sem zares videl da je to težko delo. In opazujem ljudi dan danes, ki se sploh ne zavedajo koliko truda je vloženega v nastajanju filma. Ljudje včasih prehitro skritizerajo film. Pa nebom zdaj branil vse filme ker nekateri so res zanič in ne bom blatil okusa ljudi ker smo si vsi različni, ampak bom pa branil že sam začetek priprav fima in to je imeti idejo in jo dati na list papirja. Nimam izkušenj z samim snemanjem filma, imam pa nekaj izkušen pri pisanju scenarija in verjemite mi da ni lahko. Pred kratkim sem začel brati knjigo, od pisatelja scenarijev, predavatelja na univerzah v ameriki kako pisati scenarij. Roberta Mckee z naslovom Zgodba. Kjer opisuje substanco, strukturo, stil in načela scenarističnega pisanja. Torej tu bom tudi črpal veliko materiala, ki ga bom vlkjučeval v Uvod v pisanje. Rad bi vam predstavil kako nastaja film ko sploh še ni igralcev, ni kamer, ni režiserja in kar je najbolj pomebno ni proračuna. Vse to bom pojasneval v nadaljevanjih, ki si sledijo.
Pa mislim, da je čas za prvo lekcijo.
Moč čustev in domišljija nista edina predpogoja ustvarjalnosti.
Do naslednjič vaš...
Mike W.
ponedeljek, 18. maj 2009
Viva La Vida
Včasih samega sebe presenetm. Zvedeti, se naučiti, videti ali slišati nekaj novega ti lahko spremeni pogled na svet, no vsaj meni je veliko stvari ampak najbolj se pa spominjam ko sem jih prvič slišal. Odprli so mi svet. Ne bom pozabil prvega komada. Peljal sem v avtu z mojo mami .Bil je deževen in utrujen dan. Šola je bila tisti dan še posebej naporna. Tisti čas sem še imel punco in ni šlo najbolje. Bil je petek in pomagal sem ji pri nakupih, na hitro sva se ustavila v njeni službi. Ona je skočila gor in takrat sem dal radio v avtu malo bol na glas in takrat jih prvič slišim. Začetek komada me je vabil da sem še bolj prisluhnil, še povečam glasnost radia in začne peti. Dobil sem občutek varnosti. Pesem me je vlivala optimizma, ki sem ga takrat tako nujno potreboval. Pesem mi je dala čas da za diham...Ob pesmi sem razmišljal o problemih, ki se me težile in še dan danes ko gre kaj narobe se najprej posvetujem z njihovo glasbo. Vzamem si čas za premislek in v tistem trenutku pozabim na vse...Če tudi je samo za tri minute. In ko je enkrat konec mi dajo moč da se spopadem z tegobami, ki me postavljajo v tak položaj.
Nobody Said It Was Easy. Upam pa da ste že našli način kako včasih preboleti nekaj kar vas teži. Kajti majhne stvari so pomebne, samo poglejte kaj meni pomeni ena sama pesem od njih...
Me Against The World
Mike Wood
Nobody Said It Was Easy. Upam pa da ste že našli način kako včasih preboleti nekaj kar vas teži. Kajti majhne stvari so pomebne, samo poglejte kaj meni pomeni ena sama pesem od njih...
Me Against The World
Mike Wood
Just Breathe
Tako, moj prvi uradni blog. Bu Frikn Hu...pa kaj zdej. Začel bom tako ''You know how they say, "you can't live without love"? Well, oxygen is even more important''!
Tako folk dihat je treba. Ko ste v trenutku, ko ne veste kaj nardit ko vas prevzasmejo vsa čustva, misli in ko ste izgubljeni vse kar je treba je treba dihat. Tako kakor je rekel Trkaj v svojem prvem štiklcu Dihi z mano, Dihi, Dihi z mano. Just Breathe... And The Mistakes You've Made, You Will Just Make Them Again, If You Only Try Turning Around And Breathe(Breathe - Anna Nalick)...
Tako folk dihat je treba. Ko ste v trenutku, ko ne veste kaj nardit ko vas prevzasmejo vsa čustva, misli in ko ste izgubljeni vse kar je treba je treba dihat. Tako kakor je rekel Trkaj v svojem prvem štiklcu Dihi z mano, Dihi, Dihi z mano. Just Breathe... And The Mistakes You've Made, You Will Just Make Them Again, If You Only Try Turning Around And Breathe(Breathe - Anna Nalick)...
Mislim da ma vsak kakšen trenutak, kjer bi se mogu ustavit pa za dihat. Pa naj bo to treutek ko komu nekaj rečeš, ko koma kaj narediš, ko se ti zgodi kaj kar nisi pričakoval in te vrže iz tira. Najbolje je kar lahko narediš da si vzameš trenutek in zadihaš...
Mike W.
Mike W.
Naročite se na:
Objave (Atom)