nedelja, 31. maj 2009

Soul Education 1. del

Tri leta nazaj, sem odšel od doma. Brez, da bi rekel poslovilne besede. Odšel sem jezen in obupan. Pred tremi leti, bi lahko rekel da svoje mame nisem poznal čisto nič. Od dneva ko sem odšel se en teden nisem javil. Ko sem se javill, sva si zmenila da se bova vsak dan slišala. In res, vsak dan sva se dlje in dlje pogovarjala, izmenjavala misli in se smejala. V teh treh letih sem šele spoznal svojo mamo. Jaz na enem koncu sveta, ona na drugem. Zanimivo, da sva rabila kilometre med sabo da sva se spoznala. V tem času mi je pomagala najditi samega sebe in prinesla mi je mir v življenje.
In kaj zdaj, ko te osebe ni več? Kako nadeljevati? Brez nje bi še vedno taval v svetu odvisnosti, ki sem ga sovražil, ki mi je pokazal vse napačne stvari v življenju, katerega sem pustil in zaživel samo zaradi nje.
Tu stojim na pokopališču, obdan z ljudmi katerih se je dotaknila. Nisem si želel takega srečanja po treh letih. Ne tako in nikakor v tej situaciji. Zakaj, zakaj!? Vse bi dal še za zadnji trenutek skupaj. A tega trenutka ne bo več, vse kar mi ostane so njene besede, nikoli pozabljene. Besede, ki mi bodo vodile življenje naprej.
Zmeraj mi je govorila naj poslušam notranji glas. In tudi tokrat ga bom. Kajti notranji glas ti pove kdo si, kaj delati in kaj ne delati. To je tisti glas, ki vas opozarja ko ste kaj naredili narobe. Največji problem je to da poslušamo najbolj uničevalen glas. To je naš um, ki fokusera samo na določen čas. Naš notranji glas pa fokusira na prihodnost. In ta je tisti ki odloča o našem uspehu.
In zdaj je čas za ta notranji glas. Ki mi pravi, brez strahu kajti če ne bom izgubil.


četrtek, 28. maj 2009

Love Foolosophy Part 2

Takle mamo. Ampak, kaj ne išče vsak tega, kaj ni to vsakemu poseben občutek, ko ga doživi.
En odličen stavek iz odličnega filma Feast Of Love.
Do You Think Love Is A Trick, Or Do You Think It's The Only Meaning In This Crazy World?
Tudi glavni igralec iz fima ni imel odgovora. Zdaj mogoče govorim, kakor da je ljubezen kvatna fizika ali kaj podobnega. Ne sploh ne, ampak priti do nje je pa skoraj nekaj podobnega. K ena ne druga stran učas ne nardi nč. Jo sovražm te igrce. Res, kje je to ko se oba malo zagledata ti je naprvi pogled ušeč se nasmeješ in greš preprosto do nje al pa ona do tebe in preprosto rečš '' hej, jst sm Miha, ti lahko plačam eno pijačo'' s tem mislm da pač gresta na pijačo en se kej zmenta. Odgovor je ponavad tak da reče ne in se obrne kolegicam in se začne smejat, jasno. Veste kolk je to ene samozavesti, enga prpravljanja ,do enga tazga modela k sm jst, in potem ve rečete ne. Pa pejte na eno pijačo, kaj se pa zamudite, če vam pa ne bo preprost všeč, bomo hitr znake prebral, pa pejte stran pa vas nebomo več motil, pa še pijačo boste mele zastonj. Ne pa, da se mora človk cel večer neki matrat, pa okol nje skakat pa nevem kaj še delat, a pol ko se srečata na ulici te še pozdravt noče.
No ja zdej sm že kaj preveč napisov, ampak naslov bloga je itak Mike Against The World tko da briga me. No uglavnm stvar je taka da dejmo bit malo bolj odprti, včasih malo več reskirat in bit tolerantni do drugih, ker včasih je nekaj takega za nekoga res teško. In kaj pa veš mogoče se pa za vogalom skriva nekaj, kar ti bo obarvalo svet.


P.S. Tisti, ki pa že trenutno ste v razmerju, ne postanite dolgočasni in zafustrirani, bodite odprti, romantični, in ne pozabite da ste z osebo, ki vam veliko pomeni in jim poskušajte to vsak dan povedati z malimi stvarmi, kajti te so najbolj pomebne.



Mike W.

Love Foolosophy

The Most Powerful Words In The World: I Love You...
V ljubezni nimam veliko izkušenj, vsaj takšnih ne, kot večina ljudi. Večina ljudi najde ljubezen lažje, kot jaz in mogoče nima istega spoštovanja, do nje kakor jaz. Če me samo pogledate, no nisem grd nism pa tut nekako lep, nimam neke bajne postave nism pa spet debel, nisem nevem kako pameten nisem pa tudi neumen. In v trenutni življenski situaciji, nisem nevem kako uspešen, ker sem še na tisti prelomnici v življenju, ko nevem kako naprej. Tako da po eni strani nimam veliko za ponuditi.
Lahko rečem da imam družino, ki smo si zelo blizu in se odlično razumemo in jih imam rad in prijatelji, ki jih neizmerno cenim, ki včasih nudijo še več kot si zaslužim. To ljubezen čutim, a tiste ki včasih v življenje prinaša barve, ki se jih na da niti narisati, te ljubezni ni...
Najhujši način da nekoga pogrešaš je, da sediš poleg njega in veš, da ga nemoreš imeti.
A po drugi strani lahko ponudim nekoga, ki mu ni vseeno, podporo v slabih in dobrih trenutki, nekoga, ki je pripravljen poslušati, nekoga, ki zna osrečiti nekoga že z majhnimi stvari in nekoga, ki zna kuhati.
Nezahtevam veliko, največ kar si želim je to, da se z ljubljeno usedem, jo objamem in da občutim kako je. ko te nekdo potrebuje.


Mike W.

ponedeljek, 25. maj 2009

Zgodba 2. del

Napisati zgodbo ni težko, napisati dobro zgodbo tu se zadeva ustavi. Talent ni vse, seveda ga je treba malo imeti, a ne veliko. Če ne znate povedati zgodbe, so vse čudovite podobe in domiselni dialogi, za katere ste porabili mesece, da ste jih dovršili, tratenje papirja. In to, se da dosežti tudi tako da obvladate nekaj malih osnov pisanja.

Pravilo pravi''narediti moraš na tak način''. Načelo pa pravi'' tole deluje in je delovalo'' Razlika je velika. Ni potrebno da se vaša zgodba zgleduje po neki igri, namesto tega pravi da mora biti zamišljena v okviru načel, ki oblikuje našo umetnost.
Zgodba govori o temeljitosti, ne o bližnjicah. Od navdiha do zadnjega osnutka boste morali porabiti toliko časa kot za pisanje romana. Saj ustvarjate isto gostoto sveta, likov in zgodbe in naj vas ne zanesejo strani scenarija, ki so tako bele, zato je tu zmota da je ustvarjenje scenarijev v primerjavi z romanom hitreje in lažje. Bodite temeljiti in probajte vsako idejo, ki jo imate pretehtati.
Zgodba govori o resničnosti, ne o skrivnosti pisanja. Bolj ko se približujemo jedru zgodbe, bolj ko se trudimo od prizora do prizora, da bi zgodba delovala, težje postaja naša naloga, da se zavedamo, da se na platnu nimamo kam skriti. In če scenarist ne more v prizoru pokazati to, kar si je zamislil se nemore skriti za besedami kot romano pisec, z avtorskim glasom. Razpok v logiki, čudnih utemeljitev ali bledih čustev nam nemore preprosto povedati ali kaj naj si mislimo ali kako naj čutimo ko gledamo film.
Zgodba je izvirnost , ne posnemanje.
Zgodba je spoštovanje, ne zaničevanje občinstva. Občinstvo je sila, ki na oblikovanje zgodbe vpliva zelo močno. Brez njega je ustvarjalno dejanje nesmiselno. Film ne more delovati brez razumevanja, odzivov in pričakovanja občinstva. Ne podcenjujte občinstva, ampak sami postanite občinstvo in se uprašajte če bi šli to gledati, kakšni bi bili vaši občutki ob gledanju, ali bi se lahko vsaj malo poenotili z liki v filmu. Ampak nenazadnje morate verjeti v to kar pišete, ker nikoli ne boste zadovolili gledalce tega sveta.


Mike W.

nedelja, 24. maj 2009

Where Amazing Happens...

Veliko ljudi, ki jih poznam pravjo, da NBA košarka ni prava košarka. Ok, se strinjam ampak samo delno. Če samo naštejem nekaj dejstev, pa vam mora bit jasno zakaj je igra drugačna. Prvo je to da je tukaj več denarja kakor v evvropi, drugo je to da je igrišče drugačno, veliko več prostora je za igranje pa so samo spremenili črto za tri točke. Veliko več prostora za igranje v napadu in v obrambi večji prostor pokrivanja. In tretje je to da je igra daljša. In če že samo pogledate razliko med Evropskim košarkarjem in Ameriškim košarkarjem, se vidi zakaj je drugačna igra.
FIBA je izdala nova pravila, ki so malce bolj podobna ameriškim pravilom, glavna sprememba pa bo to da se črta za tri točke podaljšala 6,25 na 6,75. Že sama spremeba bo bila ključna za spremembo igre. Ne mislim drastično, ampak se bo zelo poznalo na igri.
Nazaj k NBA ligi. Zna biti utrujajoča ampak samo na majhnih tekmah, na takih ko igra Memphis in LA Clipers ter podobni. A v drugih tekmah kjer igrajo ekipe kot so LA Lakers, San Antonio, Denver, Orlando in podobni, zna biti zelo gledljiva in zelo kvalitetna tekma. Nekatere tekme rednega dela sezone so res slabe tekme ampak, tisti ki trdi da NBA tekme playoffa niso dobre in pa kvalitetne tekme ta nima pojma kaj je košarka. Kajti zadnje 4 leta od kar spremljam NBA košarko zelo redno, vam lahko rečem da so to eni najlepših športskih časov v koledarskem letu. Kjer se 12 ljudi poda v boj za naslov prvaka, kjer se igra napeta, čustvena, pokaži kaj znaš ali pojdi domov košarka in kjer se talent pokaže v največjem blišču. In ko vidite vse to v eni dvorani, na enem parketu, vse kar lahko nardite je, da se vsedete in uživajte v tekmi.
In če vas nebom jaz prepričal, prosim da si pogledate dokumentarec od Kobe Brynta, ki ga je posnel Spike Lee. Kjer Spike Lee spremlja Kobeja od samega začetka tekme. Postavil je trideset kamer, ki so snemali vse od priprav na tekmo, do ogrevanja za tekmo, snemali so ga med samo tekmo z mikrofonom, vse pogovore v slačilnici in na konec koncev snemali so njega kot igralca in človeka. In ko vse to mi gledamo on zdraven komentira tisto tekmo in vse kar se mu dogaja v življenju. In mislim da tudi najtežjim gledalcem bo spremenil pogleda na NBA košarko vsaj malo če ne drugače.
In če vas tudi to ne bo prepričalo, je najbolje da nehate takoj in da takoj utihnete, kajti gledalci NBA košarke vas imamo že polno aktovko.



Mike W.

sobota, 23. maj 2009

One Tree

We are from Africa, Europa and Asia, North and South America and Australia , from all the island from all the see, the routs and branches of one tree, the routs and branches of one tree...

To je začetek izvrstnega reggea komada One Tree. Nauk že samih prvih besed je to, da smo vsi enaki in da vsi prihajamo iz enega drevesa in, da poskušamo vsi skupaj zaživet, kar definetivno ni preprosto, a vseeno je vredno našega truda. Kajti poplačilo bo enostavno in preprosto. Lepše nam bo živet. To je to, pa si nerabš popolnoma spremenit življenje, ampak majhne stvari so pomebne. Malo več solidarnosti pokažmo, malo bolj prisluhnimo kaj nam govori življenje in kar je najbolj potrebno je to, da ukrepamo. In vsak lahko ukrepa po malem in če več in več ljudi ukrepa po malem, bo takoj prineslo spremembe.
Izbira težjega je vedno tista, ki prinaša več rastii. Zmerej bo tako. Ampak tu smo, da se borimo in vem, da se ne bo dalo vsega rešiti, ampak na koncu bomo lahko vsaj rekli'' Vsaj poskušali smo''.

Mike W.

četrtek, 21. maj 2009

A Man Without A Memory 1. del

Odprem oči, težko zadiham, začnem se dušiti v rit mi leze pižama, nekaj okoli mene za začne piskati. Kar naenkrat v sobo hitro vstopi dekle, ki je oblečena v modro obleki in mi iz ust nekaj vleče ven. Končno imam prazna usta, in zadiham normalno. Pride v sobo mlad postaven mož z belo haljo okoli vratu ima stetoskop in mi končno pride v glavo, da sem v bolnišnici. Nič mi ni jasno, začnem se spraševati kaj delam tukaj, kaj iščem tukaj. Zdravnik mi začne svetiti v oči in takrat probam spregovoriti. A s težavo preletijo besede iz mojih ust. ''Vodo!'' povem s težavo. Sestra se je že odpravila in zdravnik me upraša.
''Gospod veste kje ste, mi lahko poveste vaše ime? ''
Takrat z vodo pride sestra in jo počasi spijem nato odgovorim. ''V bolnišnici sem...'' zdravnik pogleda zaskrbljeno in upraša ''Kako vam je ime '' ga pogledam tik preden sem mu hotel odgovoriti sem ostal prazen v glavi. Nisem mu mogel odgovorit kajti nisem se spomnil. Nisem vedel kdo sem. Preletel me strah, skušal sem se vstati a mi šibko telo ni dovolilo. Kar nekaj časa je minilo od vprašanja in mu odgovorim ''nevem kdo sem, nevem kje sm.'' Zdravnik si vzame stol in se vsede, sestra pa mi dvige pojsteljo, da sem bolj v sedečm položaju in odide. Spet me je postalo strah. '' Odeleženi ste bili prometne nesreče tri tedne nazaj, ime vam je Michael Novak ste američan, a kakor slišite in sami govorite, znate Slovensko in imate tudi Slovenski potni list'' mi pove z zelo prijaznim in sproščujočim glasom, nato v sobo vstopi sestra z škatlo v roki, jo postavi ob zdravnika se ji zahvali in nadaljuje. '' Ste v Novomeški bolnišnici, kjer ste preživeli zadnje tri tedne, ste na žalost edini preživeli..., imeli ste hude notranje krvavitve, in pretres možganov..'' Ga prekinem in ga z strahom vprašam'' pa bom preživel?''. Ponudi mi majhen nasmešek '' Seveda, ampak imate posledice če na hitro postavim diagnozo ste izgubili spomin, nekakšna vrsta delne amnezije, a opravili bi v naslednih tednih še nekaj testev, vam vrnili nekaj moči v telo in ni bojazni, da nebi odkorakali iz bolnice živi in zdravi.'' Globoko zadiham poskušam vse obdelati, zdravnik se vstane '' mislim, da je bilo za danes dovolj, spočite se kajti jutri vas čaka velik dan.'' za nasmeškom pove. Gospodu se zahvalim in odide. Sestra mi ponudi malo čaja, mi zniža pojsteljo in mi zaželi lahko noč, kajti zunaj je že noč. Končno sem sam z svojimi misli, ko sestra odide. A kaj ko se ne spomnim skoraj da nič. Zatisem oči in si potiho sam pri sebi rečem, jutri je nov dan...




Mike W.

torek, 19. maj 2009

Zgodba 1. del:

Moja velika strast v življenju je film. Spominjam se prvega filma, ki me je očarov in to je bil The Three Musketeers (Trije Mušketirje). V zasedbi Kiefer Sutherland, Charlie Sheen, Chris O'Donnell in Oliver Platt. Imel sem posnetega na kaseti. Vstajal sem se zgodej zjutraj med tednom, pred sem šel v šolo, zato da sem lahko samo pol ure gledal filma in potem ko sem prišel iz šole sem gledal še ostali del do konca. Med vikendi sem se vstajal ob šestih zjutraj, da sem lahko pogledal film preden sta starša vstala iz postelje. In še zdej ga rad pogledam. Kot majhen sem rad šel v kino, gledal sem različne filme tudi take, ki me na plakati niso tako zanimali sem jih šel gledat. Celo v kinu sem že zaspal, ko sem bil majhen, ampak meni je bilo važno da sem bil v kino dvorani.
No zakaj vse to pišem, ker sem pred nekaj časa sam začev pisati scenarij za film. In sem se dobra uštel, ko sem mislil da je to dokaj enostavno. Daleč od tega. Odkar sem se začel, lahko bi temu rekli, resno ukvarjati z to obrtjo sem zares videl da je to težko delo. In opazujem ljudi dan danes, ki se sploh ne zavedajo koliko truda je vloženega v nastajanju filma. Ljudje včasih prehitro skritizerajo film. Pa nebom zdaj branil vse filme ker nekateri so res zanič in ne bom blatil okusa ljudi ker smo si vsi različni, ampak bom pa branil že sam začetek priprav fima in to je imeti idejo in jo dati na list papirja. Nimam izkušenj z samim snemanjem filma, imam pa nekaj izkušen pri pisanju scenarija in verjemite mi da ni lahko. Pred kratkim sem začel brati knjigo, od pisatelja scenarijev, predavatelja na univerzah v ameriki kako pisati scenarij. Roberta Mckee z naslovom Zgodba. Kjer opisuje substanco, strukturo, stil in načela scenarističnega pisanja. Torej tu bom tudi črpal veliko materiala, ki ga bom vlkjučeval v Uvod v pisanje. Rad bi vam predstavil kako nastaja film ko sploh še ni igralcev, ni kamer, ni režiserja in kar je najbolj pomebno ni proračuna. Vse to bom pojasneval v nadaljevanjih, ki si sledijo.
Pa mislim, da je čas za prvo lekcijo.
Moč čustev in domišljija nista edina predpogoja ustvarjalnosti.
Do naslednjič vaš...


Mike W.

ponedeljek, 18. maj 2009

Viva La Vida

Včasih samega sebe presenetm. Zvedeti, se naučiti, videti ali slišati nekaj novega ti lahko spremeni pogled na svet, no vsaj meni je veliko stvari ampak najbolj se pa spominjam ko sem jih prvič slišal. Odprli so mi svet. Ne bom pozabil prvega komada. Peljal sem v avtu z mojo mami .Bil je deževen in utrujen dan. Šola je bila tisti dan še posebej naporna. Tisti čas sem še imel punco in ni šlo najbolje. Bil je petek in pomagal sem ji pri nakupih, na hitro sva se ustavila v njeni službi. Ona je skočila gor in takrat sem dal radio v avtu malo bol na glas in takrat jih prvič slišim. Začetek komada me je vabil da sem še bolj prisluhnil, še povečam glasnost radia in začne peti. Dobil sem občutek varnosti. Pesem me je vlivala optimizma, ki sem ga takrat tako nujno potreboval. Pesem mi je dala čas da za diham...Ob pesmi sem razmišljal o problemih, ki se me težile in še dan danes ko gre kaj narobe se najprej posvetujem z njihovo glasbo. Vzamem si čas za premislek in v tistem trenutku pozabim na vse...Če tudi je samo za tri minute. In ko je enkrat konec mi dajo moč da se spopadem z tegobami, ki me postavljajo v tak položaj.
Nobody Said It Was Easy. Upam pa da ste že našli način kako včasih preboleti nekaj kar vas teži. Kajti majhne stvari so pomebne, samo poglejte kaj meni pomeni ena sama pesem od njih...


Me Against The World
Mike Wood

Just Breathe

Tako, moj prvi uradni blog. Bu Frikn Hu...pa kaj zdej. Začel bom tako ''You know how they say, "you can't live without love"? Well, oxygen is even more important''!
Tako folk dihat je treba. Ko ste v trenutku, ko ne veste kaj nardit ko vas prevzasmejo vsa čustva, misli in ko ste izgubljeni vse kar je treba je treba dihat. Tako kakor je rekel Trkaj v svojem prvem štiklcu Dihi z mano, Dihi, Dihi z mano. Just Breathe... And The Mistakes You've Made, You Will Just Make Them Again, If You Only Try Turning Around And Breathe(Breathe - Anna Nalick)...
Mislim da ma vsak kakšen trenutak, kjer bi se mogu ustavit pa za dihat. Pa naj bo to treutek ko komu nekaj rečeš, ko koma kaj narediš, ko se ti zgodi kaj kar nisi pričakoval in te vrže iz tira. Najbolje je kar lahko narediš da si vzameš trenutek in zadihaš...


Mike W.