Different Perspective

Odkar odražam svoje misli, svoja čustva, svoj pogled, se pravi pišem. Gledam na stvari včasih malo drugače. Ne me narobe razumet. Ne gledam drugače v smislu, da vidim neko stvar in mi spremeni življenje. Naprimer, ko gre nekdo iz svojega okolja za dlje časa v tujino in upa na bolše čase. Ne, to si se znašel v taki siutaciji, kjer si rabil nekaj takega, da ti je spremenilo pogled. Take stvari se grejo na Oprah, jo rad gleda ne rečem, samo moji pogledi niso taki.
Moji pogledi so zanimivi. In upam, da jih bom znal razložit. Prva zadeva je ta, da v moji glavi skos nekaj dogaja. Ni miru. Še ko grem spat rabim petnajst minut, da se odklopim. Da lahko s čistimi misli zatonem v spanec. Rabim čas, da se stvari umirijo. Se pravi lahko rečem, da mi ni nikoli dolgčas. Skoraj. Druga stvar je ta, da preden se spravim kar koli delati v tem primeri pisati, ne pišem iz glave. Stvari, prej saj malo premislim, o čem bom pisal in kako bom pisal in kero smer bom vzel. So se pojavile izjeme, da sem rabil samo naslov, ki mi je popeljaj v neznano in na koncu stvari sploh niso bile slabo napisane. In te stvari ne premišljujem, ko sedim za računalnikom in gledam v ekran, da nekaj napišem. Ne. Te stvari se dogajajo v moji glavi. Premišljujem o njih vedno in povsod. Ko dobim navdih, ko vidim situacijo, ko poslušam kakšno pesem, ko slišim kakšen pogovor, ko vidi nekga, ki me prevzame, ko preprosto sem. Navdih pride od povsod, samo, da nekaj napišem definetivno malce stvari v glavi premečem. Kako gledam jaz stvari drugače? Tako. Kar koli vidim, kjer koli sem, ne zmeraj a velikokrat se vprašam. Kako bi napisal jaz to situacijo? Kako bi jo izrazil? Ali se lahko sam najdem v njej? Kaj ljudje razmišljajo, ko delajo kar pač delajo?
Iz te luči gledam svet, če že hočete. Pa naj bo to katera koli situacija, ali kjer koli dogodek. Lahko vam povem, da me ljudje zelo privlačijo in rad pišem o njih. Zakaj? Nevem, a mogoče je kaj na tem, da nas je toliko in da je vsak drugačen. In ta drugačnost, zgleda, da me prevzame. In ste moj glavni navdih. Torej, hvala vaši drugačnosti.
Se pravi, rad gledam ljudi in vse te različne reagiranja na stvari in na sploh to njiho emocialnost na dogajanje okoli njih, mi je zanimiva. Zanimivo.
In še ena stvar je rad gledam stvari iz drugačne perspektive. Dobesedno. Rad gledam, kar koli, iz strani, ki jih ne vidi vsak.
Ljudje glejte ''svet'' drugače. Ampak najdite svoj način, gledanja. In ko boste, verjemite, da zna biti zanimivo.



Mike W.

Don't Dream It's Over

Pojavljajo se trenutki v mojem življenju v katerih se moram odločati kako naprej. Leto, ki je preteklo, ne bom rekel, da je bilo neizkoriščeno, ampak je bilo leto iskanja. Iskanja rešitev, iskanja prihodnosti in najpomebnejše iskanje samega sebe. Rešitve smo našli. Ni jih bilo veliko, a tiste, ki smo rešili so bile ključnega pomena za iskanje prihodnosti. Vem kaj bi rad delov v življenju. Tu ni nobenih dilem. Rad bi snemal filme. Preprosto. Ampak moja velika želja se bo nekoč uresničila in to vem, ker bom naredil za to vse kar bo treba narediti. A tu so še druge želje katere, ki so mi zelo pri srcu in se tudi trenutno razvijajo počasi, a ko bomo štartali bo več kot zanimivo. Da ne boste ugibali rad, bi odprl svojo restavracijo. A o tem gdaj drugič. Samo še to, da stvari se dogajajo.
Imam željo po pisanju. Res je, da pišem zase. A nekoč bi rad nekaj napisal, kar bi veljalo. Nekaj kar bi imelo nek pomen. Ne me razumet narobe to kar pišem meni veliko pomeni. A rad bi še nekaj več. Ker mislim, da lahko. Kot vidite sem človek, katerega zanima veliko stvari in sem na trenutke neodločen. Rad bi počel še veliko drugih stvari, a to so tiste glavne.
Iskanja samega. Upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Lahko rečem, da mi je veliko bolje kot pred enim letom. Sedaj vem kaj hočem. Stvar je samo o odločitvah. In te odločitve lahko sprejemam veliko drugače, saj sem bolj zrel in lažje razmišljam, z trezno glavo. In še enkrat, upam, da tega raziskovanja ne bo nikoli konec. Kajti nočem ostati na enem mestu, nočem postati zdolgočasen in delati ene in iste stvari, nočem biti tisti človek, ki se prepusti enoličju, nočem biti črn in bel, hočem biti poln barv, ki mi bodo dajale upanje in zagon.

If you want something new, you need to let go something old.
Don't Dream It's Over. Beacuse we are lost if dream otherwise.

Mike W.

Walking On A Dream

Res že dolgo nisem pisal. Nevem zakaj. Nekako se nisem mogel spraviti k pisanju. Teško je bilo, se spraviti samo za računalnik, da nekaj na pišem. A ko sem imel motivacijo, nisem vedel o čem naj pišem. Imel sem pisateljsko blokado. Če lahko temu tako rečem. Ali pa sem imel preveč za napisati in nisem vedel kje naj začnem. Nisem človek hitrih dejanj, sem človek premišljenih dejanj. In si raje vzamem čas in dobro premislim, ko nadaljujem.
A vse tudi ne morem deliti z vsemi. Neke sanje in misli morajo ostati pri meni, saj edino tako lahko rečem, da sem. Nekako ne vem, kaj bi brez besed, ki mi tavajo po glavi. So besede v katerih je prihodnost in so besede, ki zadovoljujejo. Sem dokaj čustven človek, a tega ne kažem preveč. In razultat tega je tudi, da veliko razmišljam in sanjarim. Ampak sanjarim samo eno stvar. Govorim o občutkih, ki ti dajejo gorivo za življenje. Jaz sem že nekaj časa na rezervi.
A so projekti kateri me ženejo naprej. In trenutno je na obzorju nekaj velikih. Če jih bom uspešno opravil. Zna biti zadeva silno zabavna. A potrebno bo veliko dela in koncentracije. A imam vse potrebne atribute in mislim, da zmorem.



Mike W.

Pariz And Me

Sem. Kje to ni važno. Lahko sem nekje, kjer mi paše. Ni važno, da je fizični prostor lahko je svet, kateri obstaja v moji glavi. Lahko sem v svetu kateri mi trenutno paše. Lahko si ga naredim sam ali se ozrem na okoli in sem tam.
Pariz. Mesto v katerem je vsaka zgradba drugačna, mesto kjer je zgodovina na vrhuncu, mesto kjer izhaja vsaka kuhinja sveta in mesto ljudi. Kakor je vsaka zgradba drugačna, so tudi ljudi in vidiš čisto vse. In največja razlika je v denarju. Ali ga imaš ali ne. Vidiš ljudi, ki se sprehajajo po Elizejski Poljanah, v Dolce&Gabana oblekicah in čakajo vstop v eno izmed najdražjih restavracij v Parizu. In vidiš ljudi v "cenenih oblekah brez vrednosti", kako si odprejo malo čokoladico in jo pojedo polovico ter ostalo prihranijo za pozneje...Sem človek kateri vidi, kaj se dogaja na okrog. Je svet v katerem bi vsi radi živeli in je svet v, katerem ni bi rad noben živel. Treba je to razumeti in se je treba o tem pogovarjati. Čeprav so redki kateri se pogovarjajo, še man pa tisti, ki živijo v teh svetovih. Zato se morajo drugi in to smo mi. Tako kakor je rekel Jose. Družbena revolucija se lahko zgodi samo če bo veliko posameznikov, ki bo razmišljala drugače. In samo tako.
Nikoli ne bom pozabil tega dečka s čokolado. In upam da tudi vi ne.

In po drugi strani je Pariz mesto romantike. A ga moraš obiskati zaljubljen, če ne, tega ne vidiš. Jaz osebno nisem zaljubljen, a če znaš pravilno gledati na stvari. Je mesto polno energije, katera te navdihuje biti romantičen. A tu je problem, kakor sem rekel morate biti z ljubljeno osebo, da to občutite. Morate biti ujeti v satelitu ljubezni.
Mesto kot mesto. In, da ste v takem stanju zna biti Pariz prava destinacija za vas.



Mike W.