Angr

Preklet v tem ne ustvarjalnem svetu, ki je okoli mene. Zaprt in nedotaknjen, vsako jutro norim, ko se zbudim. Izžarevam od navdušenja za ustvarjanje. Obdan z ljudmi, ki so se preveč prepustili toku. Jezen ker ni zraven mene še nekoga isto mislečega. Kot vedno, sam. Zakaj še nimam življenja ki ga nekateri pričakujejo? Ker se upiram. Tako potujem z mislimi tam, kjer mi je najlepše. Sovražim okolico, katera je obsedena s tem kar piše na papirju. Tam ni nikoli nobenih pravih odgovorov. Iz lista je težko prebrat kaj si. Sovražim, kjer trenutno sem. Tu doma. Nič nimam. Sem človek brez materialnih imetij in čustev. Vse kar sem je to, da sem človek zanimivih misli. Kaj naj s tem? Tam zunaj svet, kjer ni treba, da sam odkriješ svoj talent. Samo zanimanje si pokazal in že so se manjše priložnosti odprle. Tu sem bil prepuščen samemu sebi. Vsi me sprašujejo kaj hočem delati, postati. Kaj je tisto, ki me vznemiri? Kakor, da sam dovolj ne vpijem? Ostali so imeli kazatelje poti. Samo obrniti ga je bilo treba v pravo smer. Pa če tudi samo za centimeter. Šola nič, samo vprašanja. Doma, nič, samo vprašanja in konstantno negiranje. Kakor, da ni nihče opazil že od mladosti kaj sem najraje počel. Ne. Sam. Zaključek šole. Naenkrat najdem tisto kar mi kri požene po žilah. sovražim, ko me ljudje sprašujejo kaj bi rad počel. Tisti trenutek bi te udaril. Nimaš kaj drugega za vprašat? Bodi tiho! In to samo zaradi tega, ker so odzivi na moje odgovore bili, fantastično neumni. Trenutno se lahko spomnim samo eno osebo, kateri odziv je bil spoštovanja vreden. Edini, ki me vpraša, kako je z zasledovanjem sanj. Edini ki je vreden moje besede. Jeza, me obdaja zadnje čase, bolj kot sem si mislil.Bolj kot na vas, svet, sem jezen nase. Ker si nisem mogel izbrati bolj dosegljiv cilj. Nekaj lahko dosegljivega. Že od malih nog se spominjam, da sem težje stvari se najprej loteval. Težko je živeti z večjo domišljijo kot vsi ostali. Z domišljijo, ki ti ne da miru. Včasih neznosno. Moja domišljija trpi v človeku kot sem jaz. Trenutno zguba z dobrim srcem. Če vzamete stran domišljijo, sem samo zguba.

Miha